Pri najemu stanovanjskega kredita je morda najbolj pomembna odločitev, ali izbrati fiksno ali spremenljivo obrestno mero, ki je vezana na vrednost euriborja. Pri zadnji namreč obstaja tveganje, da se mesečna obveznost kredita v dobi odplačevanja poviša, če bi se povišala vrednost eurborja. 

Tveganja se očitno zaveda precej posojilojemalcev, saj je bil v zadnjih nekaj letih delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero večji od posojil s sprejemljivo. Vse od leta 2017 je ta delež znašal od 52 do 54 odstotkov. 

Pri izbiri obrestne mere več tvegamo

Letos pa se je to spremenilo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije za junij je delež stanovanjskih kreditov s fiksno obrestno mero le še 39-odstoten. Gospodinjstva so kljub neugodnim razmeram zaradi korona krize pripravljena tvegati več in najemajo stanovanjska posojila s sprejemljivo obrestno mero, saj so mesečne obveznost ob sklenitvi kreditne pogodbe nižje kot pri fiksni obrestni meri.

Vrednost euriborja namreč praktično celo leto pada, trenutno se je ta ustavila pri – 0,485 odstotka, lani tak čas pa je bila – 0,375 odstotka. Zaradi zaostrenih razmer povsod po Evropi pa ni pričakovati, da bi Evropska centralna banka ECB zaostrila politiko obrestnih mer. 

Stanovanjski krediti Mesečni obrok se lahko poveča tudi za 100 evrov in več. Se splača tvegati?

Povprečne obrestne mere za stanovanjske kredite so nižje

Avgusta so je bila povprečna obrestna mera za stanovanjske kredite z odplačilom nad 10 let 2,35 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot avgusta lani. 

Še vedno pa so višje od obrestnih mer v večini držav evroobmočja, kjer je povprečna obrestna mera 1,4 odstotka, najnižja je v Nemčiji, zgolj 1,2 odstotka, nad dvoodstotno povprečno obrestno mero imamo zgolj pri nas in na Nizozemskem. 

Slovenija Primerjava stanovanjskih kreditov: Razlike tudi nekaj tisoč evrov

Zadolžujemo se več kot lani

Ugodni kreditni pogoji so zagotovo eden od razlogov, da se gospodinjstva v Sloveniji kljub razmeram še vedno zadolžujejo, celo nekoliko več, kot v enakem obdobju lani. Tako se je obseg posojil gospodinjstvom julija povečal za 56,5 milijona evrov, od tega so stanovanjska posojila predstavljala 31 milijonov evrov, kar pomeni 4,3-odstotno medletno rast. 

Manj pa gospodinjstva najemajo potrošniške kredite, v primerjavi z letom prej je padec obsega triodstoten.

Denar za prenovo To so najcenejši krediti za energijsko prenovo hiš Nova pravila Stanovanjski krediti: Otroci so ovira na poti do kredita in stanovanja