Na Agenciji za energijo so jeseni na podlagi zakona o spremembah energetskega zakona in razvoja trga z energijo pripravili spremembe do zdaj veljavnega akta, z dolgim in zapletenim imenom akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Na kratko, akt med drugim določa, kako se zaračunajo omrežnine, del katerih je tudi obračunska moč. 

Višji prispevek za sončne elektrarne

Med spremembami je bila najbolj odmevna tista, ki se nanaša na spremenjen način obračunavanja obračunske moči končnim odjemalcem, ki se samooskrbujejo z električno energijo. Torej so lastniki sončne elektrarne (SE), ki so jo na streho svoje nepremičnine postavili v okviru samooskrbe. 

V predlogu akta je bilo napisano, „da se končnemu odjemalcu, ki je uvrščen v odjemno skupino na nizki napetosti brez merjenja moči oziroma v gospodinjski odjem in se samooskrbuje z električno energijo, obračunska moč poveča za dvakratnik priključne moči naprave za samooskrbo.“

To pomeni, da bi nekdo, ki ima SE s priključno močjo 10 kW, po novem plačeval obračunsko moč za 20 kW. Zdaj pa plačuje toliko, kolikor ima obračunsko moč merilnega mesta. Če je njegova obračunska moč zdaj 10 kW in ima varovalko 3 x 25 A, je letni strošek približno 93 evrov, po novem pa bi bil 186.

V Agenciji za energijo so odločitev za spremembo utemeljili: „Odjemalcem s samooskrbo se zaradi letnega obračunskega obdobja omrežnina za prevzete količine električne energije praktično ne zaračuna, čeprav s svojim režimom obratovanja uporabljajo omrežje v znatni meri tudi za prevzem električne energije, namenjene končni porabi. Zato smo predlagali spremembo, da bi se tem odjemalcem obračunska moč določila glede na velikost proizvodne naprave za samooskrbo. Tako bi se zagotovila enaka obravnava uporabnikov sistema in temeljno načelo določanja tarifnih postavk, da mora vsak uporabnik pokriti stroške, ki jih s svojim delovanjem povzroči sistemu.“

Samooskrba Takšen je letni obračun elektrike iz sončne elektrarne

Predlogu za drugačno obračunavanje obračunske moči so se uprli v Združenju slovenske fotovoltaike, Zvezi potrošnikov Slovenije, Petrolu in Gen-i.

„Ta sprememba na diskriminatoren način posega v določitev obračunske moči ter predstavlja nesorazmerno finančno obremenitev za končne uporabnike, ki imajo nameščeno napravo za samooskrbo. Hkrati pa bi postala samooskrba neprivlačna za končne odjemalce,“ so v Agenciji za energijo povzeli razloge za njihovo nestrinjanje s predlagano spremembo. 

Ne glede na to, da so na agenciji prepričani, da so njihove ugotovitve utemeljene, so upoštevali pripombe in sprejeli odločitev, „da se za obdobje tekočega regulativnega obdobja (2019 – 2021) ohrani sedanjo ureditev. V okviru priprav na naslednje regulativno obdobje pa načrtujemo izvedbo obsežne študije v zvezi z oblikovanjem tarifnega sistema s ciljem, da se ustrezno upošteva vpliv posameznih tipov uporabnikov sistema na omrežja in na ta način določi pravična obremenitev za vse uporabnike.“

Akt z ostalimi spremembami bo začel veljati v teh dneh, med njimi pa ne bo višje omrežnine, vezane na obračunsko moč. In tako bo ostalo vsaj še dve leti.

V nadaljevanju so predstavljeni povzetki utemeljitev, ki so jih kot pripombe na predlagano spremembo  na Agencijo za energijo poslala podjetja in organizacije.    

 
Gen-I

Predlagani akt nedopustno diskriminira pri določitvi in obračunu obračunske moči končne odjemalce, ki se samooskrbujejo z električno energijo. Po novem bi tako odjemalec A, ki nima naprave za samooskrbo in ima s soglasjem za priključitev določeno enako priključno moč objekta kot odjemalec B, ki napravo ima, plačal manjši prispevek za obračunsko moč, čeprav za oba velja enako merilo največjega trenutnega odjema električne energije.

V praksi se pogosto zaradi montaže naprave za samooskrbo sploh ne poveča priključna moč objekta. Posledica bi zagotovo bila tudi neprivlačnost samooskrbe z električno energijo za končne odjemalce, prizadeti bi bili predvsem tisti, ki so postali imetniki naprav za samooskrbo pred uvedbo takšne spremembe, in so pri svoji odločitvi za investicijo upoštevali predvsem svoj ekonomski interes (nižji račun za električno energijo).

Foto: Profimedia Sončna elektrarna

Petrol

Izračun obračunske moči, kot je predvideno v predlaganih spremembah akta predstavljajo nesorazmerno finančno obremenitev za končne uporabnike, ki imajo nameščene naprave za samooskrbo. 

Zveza potrošnikov Slovenije

Na ZPS razumemo, da se morajo zagotoviti različni načini financiranja investicij v omrežje, a nasprotujemo temu, da se ta sredstva zagotavljajo na plečih gospodinjskih odjemalcev v takšni meri, kot je predlagano. Obračunska moč že zdaj predstavlja velik del celotnega računa gospodinjstva, v primeru da bi se obračunavala v dvakratniku, pa bi to pomenilo precejšnje povišanje končnega računa. 

Gospodinjski odjemalci, vključeni v samooskrbo, še vedno ne morejo prodajati presežkov; če se jim bo obračunska moč obračunala v dvakratniku, pa bodo še dodatno postavljeni v slabši položaj. 

S spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije so bili mnogi gospodinjski odjemalci spodbujeni k samooskrbi, a se pogoji, pod katerimi se ta vrši, nenehno spreminjajo, kar je nedopustno.  

Združenje slovenske fotovoltaike 

Določba bi zelo in brez utemeljitve posegla na področje reguliranja stroškov vseh tistih investitorjev, ki so se od začetka leta 2016, ko je bila sprejeta uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, odločili za postavitev svoje SE za samooskrbo. Tem investitorjem bi se mesečni stroški povečali kar za 100 odstotkov! 

Združenje zahteva, da se iz akta črtajo določila, ki izrazito poslabšujejo status imetnikov SE za samooskrbo in postavljajo njihovo investicijo v OVE pod vprašaj. Izračun rentabilnosti bo s to spremembo povsem drugačen, izrazito slabši od tistega, na podlagi katerega so sprejeli investicijsko odločitev. Ne gre le za že postavljene SE za samooskrbo, ampak še bolj za vse tiste SE, ki jih nikoli ne bo, če bi se uveljavila predlagana rešitev. Zavedati se moramo pomena, ki ga imajo novo zgrajene SE za stabilnost distribucijskega omrežja prihodnosti, ki bo zaradi vse večjega števila toplotnih črpalk in električnih vozil zelo na udaru. 

Več o učinkoviti rabi energije najdete tukaj.