Konec prejšnjega leta so ponudniki sončnih elektrarn poročali o veliki rasti povpraševanja. V vse več gospodinjstvih se odločajo za samooskrbno sončno elektrarno, saj naložba vanjo prinaša vsaj dve pomembni dolgoročnih koristi oziroma prednosti. 

Za sončno elektrarno niso potrebna dodatna lastna sredstva

Prva med njimi, ki najbolj zanima in privlači potencialne vlagatelje v sončne elektrarne, je ekonomika naložbe. Ta se lahko brez vlaganj lastnih sredstev izplača že v sedmih do osmih letih, kažejo izračuni. Kako? Namesto, da gospodinjstvo plačuje račun za elektriko, plačuje le obvezne dajatve, zdaj v višini približno 20 evrov na mesec, iz razlike glede na obstoječi račun za električno energijo, pa odplačuje sončno elektrarno.  

Druga korist je neodvisnost od cen električne energije na trgu. Sončna elektrarna naj bi imela priključno moč takšno, da bo sposobna pokriti vse potrebe po elektriki v gospodinjstvu. To s sončno elektrarno postane samooskrbno, zato cene elektrike na trgu nanj ne vplivajo. V času delovanja sončne elektrarne se jim lahko podražijo le obvezne dajatve. 

Vsekakor pa velja omeniti še eno korist. To je vpliv na okolje. S proizvodnjo električne energije iz sonca, okolje obremenjujemo bistveno manj, kot ga obremenjuje proizvodnja iz premoga ali nuklearne energije. S tem vsako posamezno gospodinjstvo prispeva tudi k uresničevanju ciljev o brezogljični družbi. 

Višje cene elektrike in nižje cene sončnih elektrarn

Izračunali smo, kolikšne prihranke lahko ustvari gospodinjstvo, če se zdaj odloči za naložbo v sončno elektrarno. Finančna konstrukcija naložbe se je v zadnjem letu nekoliko spremenila, saj se je v tem času podražila elektrika, sončne elektrarne pa so nekoliko cenejše, čeprav ponudniki poročajo o manjšem dvigu cen lansko jesen. Vendar kot poudarjajo, to ni bistveno vplivalo na manjše samooskrbne elektrarne. 

Sončne elektrarne Takšne cene napovedujejo ponudniki

Upoštevajoč subvencijo Eko sklada, ki gospodinjstvom za vsak vgrajen kW izplača 180 evrov, je zdaj okvirna cena enega kilovata sončne elektrarne 1000 evrov. Praviloma to po navedbah ponudnikov velja za 10 in večkilovatne naprave. Pri manjših je cena nekoliko višja. 

Za en avto srednjega razreda prihrankov

Naložba v 10-kW sončno elektrarno je smiselna za gospodinjstvo, ki porabi približno od 10 so 11 tisoč kWh elektrike na leto. Za to potrebuje 40 panelov po 250 W in 70 kvadratnih metrov na jug usmerjene strehe. Predvidevamo lahko, da bo vsak kW elektrarne proizvedel 1100 kWh električne energije na leto, skupaj torej 11.000 kWh. 

Če to gospodinjstvo zdaj porabi denimo 10.500 kWh elektrike na leto, kar zadostuje za delovanje vseh električnih porabnikov v hiši vključno s toplotno črpalko zrak/voda, je njihov mesečni račun za elektriko, pri enem od cenejših dobavitelje (0,15 evra/kWh) 131 evrov. Na leto torej 1575 evrov, v 30 letih, kolikor je ocenjena doba delovanja naprav, pa bi plačali 47.250 evrov. Ob predpostavki, da se elektrika ne bi podražila, kar pa seveda ni verjetno. 

Za sončno elektrarno bi odšteli 10.000 evrov. Izplačali bi jo v približno sedmih in pol letih iz naslova nižjega računa za elektriko. Hkrati bi vseh 30 let plačevali 20 evrov obveznih dajatev na mesec, v 30 letih 7200 evrov. Torej od 131 evrov, kolikor zdaj plačujejo za elektriko, bi 20 evrov namenili za dajatve, 111 evrov pa za poplačilo sončne elektrarne. 

Pri izračunu finančne konstrukcije je treba upoštevati še stroške vzdrževanja in zavarovanja ter upad učinkovitosti sončne elektrarne. Ti so ocenjeni na približno 120 evrov na leto, v 30 letih bi zanje odšteli 3600 evrov. 

Na eni strani imamo torej naložbo v elektrarno, stroške obveznih dajatev in vzdrževanja, seštevek katerih je 20.800 evrov, na drugi pa strošek elektrike, ki jo plačujejo zdaj in kot rečeno v 30 letih zanaša 47.250 evrov. Razlika oziroma prihranek, ki ga gospodinjstvo lahko v 30 letih ustvari s sončno elektrarno, ne da bi sploh vložilo dodatna sredstva, je 26.450 evrov. 

Sončne elektrarne Tako je obdavčena elektrika, če jo kot višek prodate dobavitelju

Manjša sončna elektrarna, manjši prihranki

Po istem kopitu smo izračunali tudi finančno konstrukcijo manjše sončne elektrarne, takšne, ki zadosti vsem potrebam povprečnega gospodinjstva, ki na leto porabi 5400 kWh elektrike. Vgradili bi petkilovatno sončno elektrarno, pri kateri smo upoštevali nekoliko višjo ceno za en kW naprave (1100 evrov) in izračunali, da bi gospodinjstvo v 30 letih prihranilo 9600 evrov. Sončno elektrarno pa bi zgolj na osnovi nižjega računa za elektriko odplačalo v 10 letih. 

Izračuni so informativni, zagotovo pa dajo oceno, kaj lahko pričakujemo od naložbe v sončno elektrarno. Prvi dejavnik, ki zelo vpliva na realni izračun je zagotovo cena elektrarne. Prihranki so lahko v gospodinjstvih, ki plačujejo dražjo elektriko, kot smo jo upoštevali v izračunih, še večji. Na izračun lahko vpliva tudi osončenost na območju, kjer je sončna elektrarna.

Net metering velja le še tri leta

Poudariti velja tudi, da izračuni temeljijo na principu tako imenovanega net meteringa, ki zaradi prehodnega obdobja, določa ga zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije,  trenutno še velja v Sloveniji. Od 1. januarja 2024 net metering ne bo več dovoljen, kar pomeni, da bodo morali lastniki sončnih elektrarn, ki jih bodo postavili po tem datumu za vso iz omrežja prevzeto električno energijo plačati omrežnino. Finančna konstrukcija naložbe v sončno elektrarno bo drugačna. 

Nova uredba Velika sprememba pri obračunu elektrike iz sončne elektrarne