Najemnine v Ljubljani so vrtoglave. Pregled na največjem nepremičninskem portalu pokaže, da se trenutno v Ljubljani oddaja nekaj več kot 550 stanovanj. Za garsonjero je treba odšteti od 320 pa do neverjetnih 990 evrov na mesec, za enosobno stanovanje od 300 do 1000 evrov na mesec, za dvosobno stanovanje pa od 500 do 1000 evrov, cene trisobnih stanovanj se začnejo pri 600 evrih in končajo pri 1200, štirisobnih pa pri 600 in končajo nekje pri 1500 evrih na mesec.

Najemnine rastejo že pet let

Najemnine rastejo že vse od leta 2014 in ni videti, da bi se njihova rast umirila. Zakaj je tako, ni težko ugotoviti. Stanovanj je preprosto premalo. Deluje tržna logika ponudbe in povpraševanja. Zakaj je stanovanj premalo, pa tudi vemo. Na eni strani jih je po ocenah nepremičninarjev in analizah spletnega portala Podčrto skoraj 2000 namenjenih oddajanju turistom. In glede na to, da se jih zdaj v dolgoročni najem oddaja le 550, lahko sklepamo, da kljub za turiste nezanimivem obdobju za obisk Ljubljane, večina lastnikov tudi čez zimo stanovanj ne oddaja v dolgoročni najem.

Oddaja stanovanja Oddajati turistom ali študentom, kaj se bolj splača?

Težko je za nastale razmere na najemnem trgu kriviti lastnike stanovanj, ki jih oddajajo, pa naj bo turistom ali dolgoročno. S svojo lastnino lahko razpolagajo po svoji vesti, niso oni tisti, ki bi morali skrbeti za to, da bodo vsi državljani lahko prišli do primernega stanovanja. Ta je ustavna pravica posameznika, a za to mora skrbeti država.

Stanovanje politike v Sloveniji še nismo imel

Na njo je treba ves čas kazati s prstom, saj glavni razlog, da ni dovolj stanovanj, tiči v dejstvu, da Slovenija resne in dobre stanovanjske politike nima že vse od osamosvojitve. 

Predlog novega stanovanjskega zakona je sicer smel in napoveduje gradnjo 10.000 novih najemnih stanovanj, vendar denarja za to ni. Tudi davka na nepremičnine, ki bi obdavčil predvsem tiste z več stanovanji, ni, in ga še nekaj časa ne bo. Tako denarja za zadostno gradnjo stanovanj ni ne iz proračuna ne iz naslova davka na nepremičnine. 

Kaj torej ostane državljanom, ki stanovanjskega problema dolgoročno še niso rešili? To so predvsem mladi, mlade družine, med njimi tudi samohranilke in samohranilci. Streho nad glavo lahko najamejo na trgu po astronomskih cenah, ustrezno visokega kredita, da bi si stanovanje kupili, pa niti s povprečno visokimi dohodki ne morejo več dobiti, kaj šele, če so njihovi dohodki nižji. 

Stiska nekaterih je postala očitna in realna 

Na nas se je obrnila mati samohranilka z enim šoloobveznim otrokom. Do zdaj je nekaj let živela v 1,5- sobnem stanovanju, za katerega je plačevala 500 evrov na mesec. A ji je najemodajalec sporočil, da ji najemne pogodbe ne bo podaljšal, ker namerava stanovanje prodati. 

Nova pravila Stanovanjski krediti: Otroci so ovira na poti do kredita in stanovanja

Kaj lahko stori? Najame drugo stanovanje, če želi vsaj približno enako, kot je zdaj, bo glede na cene najemnin morala na mesec plačevati približno 600 evrov. Torej še 100 več kot do zdaj. To je že pol plače, saj zasluži nekaj več kot 1200 evrov. 

Kredita dvakrat manj kot je najemnina

Vse skupaj je postalo nemogoče, zato je začela načrtovati nakup stanovanja, nam je zaupala. A je žal prepozna. Kreditni pogoji v bankah so se pravkar spremenili.

Odkar je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, lahko glede na svoje dohodke dobi bistveno manj posojila. V eni od bank so ji naredili informativno ponudbo po novih pravilih. Največ, kar lahko dobi, je 56.000 evrov posojila, ker njena plača ne sme biti obremenjena z več kot 300 evri na mesec. 

Da bi lahko dobila ta znesek, pa bi moralo biti stanovanje vredno vsaj 79.000 evrov, da bi kredit lahko zavarovala s hipoteko. Za 80.000 evrov lahko v Ljubljani kupi 38 kvadratnih metrov veliko enosobno stanovanje v hiši iz leta 1900, ki je le delno obnovljeno, ogrevanje je urejeno na elektriko, kar pomeni, da bodo stroški pozimi astronomski, saj dražjega načina ogrevanja od elektrike ni. 

Novega stanovanja, čeprav se po neuradnih podatkih v Ljubljani gradi približno 1100 novih stanovanj, če ne upoštevamo približno 500 luksuznih, katerih cene bodo od 4000 pa vse do neverjetnih 6000 evrov, pa si sploh ne more privoščiti. Glede na to, da se cene manjših novih stanovanj začnejo pri 3000 evrov, bi za 80.000 evrov lahko kupila 26 kvadratov veliko garsonjero, za mati in otroka zagotovo neprimerno bivališče.

Spomladi bi lahko dobila 90.000 kredita

Če bi se za nakup odločila na primer spomladi, bi glede na dohodke lahko dobila od 90 do 100 tisoč evrov kredita, na mesec pa bi lahko odplačevala približno 500 evrov. Za 90.000 evrov bi na primer lahko kupila 57 kvadratnih metrov veliko 2,5-sobno stanovanje iz leta 1976 v Zgornjem Kašlju. Vsekakor zanjo in otroka bistveno bolj primerno stanovanje.

Slovenija Toliko ljudi ne bo več dobilo kredita

A ni vprašanje zgolj to, kaj lahko za določen denar kupi. Vprašanje je, kako smo se znašli v razmerah, da je najemnina lahko dvakrat višja od zneska še možnega kredita, ki ga lahko dobi posameznik. Na Banki Slovenije so svojo odločitev o zaostrenih kreditnih pogojih utemeljevali s skrbjo za državljane, ki jim je treba preprečiti, da bi se zadolževali preko svojih zmožnosti. Misliti je treba dolgoročno, torej, kako bomo visoke kredite plačevali v prihodnje, ko lahko pričakujemo ohlajanje gospodarstva in morda tudi nov val odpuščanj. S tem se lahko strinjamo, ampak najemnino je tudi treba plačati in to bistveno višjo, kot bi bil kredit.