V občini Hrastnik, ki se vse bolj usmerja od rjavega k zelenemu in trajnostnemu, je v zeleni trajnostni prehod zajet tudi v strateškem konceptu Zeleni hrast, ki ga je pred dnevi potrdil tudi občinski svet. Občina bo do konca aprila ustanovila Energetsko zadrugo Zeleni hrast, pri čemer sodeluje s Sončno zadrugo in Focusom, društvom za sonaraven razvoj. Zadruga bo pomemben člen pri spodbujanju rabe obnovljivih virov energije v občini Hrastnik.

Župan Marko Funkl je ob potrditvi strateškega koncepta izpostavil: „S konceptom Zeleni hrast želimo poudariti zavezanost Občine Hrastnik k zelenemu trajnostnemu prehodu. S takšno usmeritvijo dolgoročno na prvo mesto postavljamo občanke in občane ter njihovo kakovost bivanja ter se trudimo biti na kakšnem področju med najnaprednejšimi v državi.“

Povprečno gospodinjstvo bo vložilo 600 evrov

Skupnostna sončna elektrarna s priključno močjo 300 kW bo postavljena na strehi Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik (OŠ NHR). V energetsko skupnost pa se bodo lahko, zaradi specifik uredbe o samooskrbi, vključili odjemalci električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo (TP ŠOLA LOG) kot osnovna šola.

„Ocenjujemo, da se bo v zadrugo vključilo od 50 do 60 gospodinjstev,“ nam je povedal Božidar Roglič z občine Hrastnik. Vrednost investicije je ocenjena na 235 tisoč evrov, odjemalci pa bodo za vsak priključni kilovat vložili 150 evrov. Gospodinjstvo, ki denimo na leto porabi 4 MWh elektrike, naj bi vložilo 600 evrov, pojasni Roglič.

Tako naj bi pokrili 20 odstotkov naložbe, naslednjih 20 odstotkov bo sofinanciralo ministrstvo za infrastrukturo v sklopu javnega razpisa za nepovratna sredstva za sončne elektrarne, za preostalih 60 odstotkov pa bodo najeli kredit.

Prvi pri nas Vredno posnemanja: Zastonj zelena elektrika za celo vas

Prvih 15 let 30, potem pa 65 odstotkov nižji račun

Električna energija, ki jo bo sončna elektrarna proizvajala, se bo po principu neto meritev odštevala od porabljene energije odjemalcev, ki bodo vključeni v projekt. To se bo sodelujočim pri projektu poznalo pri stroških električne energije. V obdobju prvih 15 let se jim bo skupen strošek, ki ga imajo s porabo električne energije, znižal za približno 30 odstotkov, po izteku tega obdobja pa za približno 65 odstotkov, saj bo kredit za elektrarno odplačan. Življenjska doba takšne elektrarne je predvidoma od 25 do 30 let.

Sončno elektrarno naj bi na streho postavili najkasneje konec poletja, obratovati pa naj bi začela jeseni. Predviden čas izgradnje sončne elektrarne je v poletnih mesecih 2022.

Skupnostna sončna elektrarna v Hrastniku bo prva skupnostna zadružna samooskrbna sončna elektrarna v Sloveniji. Ponudila bo možnost proizvajanja lastne električne energije iz sonca tudi za tiste, ki nimajo lastne strehe za postavitev sončne elektrarne. S tem bo občina za elektrarno zagotovila lokacijo, občanke in občani pa se bodo lahko vključili v skupnost OVE ter na ta način proizvajali lastno električno energijo. Vsi vključeni v skupnost OVE, občina, šola in vključene občanke in občani, bodo pri tem tudi prihranili, obenem pa zagotovili koristi za okolje v obliki znižanja emisij CO2.

Dobra praksa Ko se združijo krajani, župan in investitor, je elektrika cenejša