Rezultat prenove je več škode kot koristi

Foto: arhiv Vitra
Foto: arhiv Vitra
Novogradnja se gradi po načrtu in izračunih, obnova pa se pogosto izvaja na pamet. Rešitve so posledica (ne)znanja izvajalca in investitorja. Škode je lahko več kot koristi.
Oglej si celoten članek

Zato je energetsko svetovanje pred vsakim posegom več kot nujno. To sem razmišljal, ko sem pripravljal odgovore na vprašanja investitorja:

  • Zakaj je smiselno najprej zamenjati okna in potem fasado?
  • Kaj dosežemo, če toplotno izoliramo samo fasado? Kako bo to vplivalo na vpadni kot svetlobe zaradi še bolj noter pomaknjenih oken?
  • So prihranki energije za ogrevanje večji pri obnovi fasade (18 do 20 cm toplotne izolacije) ali menjavi oken (nova dvoslojna zasteklitev)? Kolikšne lahko pričakujemo, če naredimo oboje v pravem vrstnem redu?

Med teorijo in prakso

Brez ogleda stavbe lahko podam le načelne odgovore. Ti bodo koristili pri obnovi, a pravo svetovanje izvajam na stavbi, kjer vidim celotno situacijo in vse podrobnosti. Temu sledijo zelo konkretni odgovori in opozorila na možne težave. Praviloma so obnove kompleksne, saj pogosto vključijo več ukrepov. Vse je odvisno od obsežnosti obnove, ta pa je pogojena s težavami, ki jih želi lastnik rešiti. Največ jih najdemo na ovoju stavbe in ogrevalnem sistemu, ki sta sestavna sklopa vsake stavbe. 

Foto: arhiv Vitra stara hiša S katerim ukrepom privarčujem največ energije

Za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanje »S katerim ukrepom privarčujemo največ energije?« pogledamo povprečne toplotne izgube družinske hiše. Okrog 50 odstotkov toplote se izgubi skozi okna zaradi netesnosti in prezračevanja. Sledijo obodne stene (fasada), kjer se izgubi okrog 20 odstotkov. Skozi streho in tla proti raščenemu terenu (ali hladni kleti) se izgubi nadaljnjih 20 odstotkov, skozi dimnik pa še ostalih 10 odstotkov. Za realno obnovo so ti odstotki samo orientacijski, saj je vsaka stavba specifična. To pri energetskem svetovanju vedno izpostavljam, dodajam pa tudi, da toplotna izolacija ni vse. Pomembna je tudi toplotna stabilnost, predvsem pa, da je stavba zgrajena (ali obnovljena) brez toplotnih mostov.  

Načrti Le novo ogrevanje ali celovita obnova hiše. Kaj se bolj splača?

Foto: arhiv Vitra Termovizija Kje začnemo prenovo?

Ovoj stavbe (kar pa ni samo fasada) je praviloma vedno prvi, saj se na novo stanje prilagodi tudi moč ogrevalne naprave. Seveda pa življenje ne teče vedno po idealnih poteh. Razlogov za »stranpoti« je lahko veliko. To so lahko neurejeni odnosi znotraj hiše, nujnost zamenjave (recimo ogrevalne naprave ali oken), itd. Kako postopati v takih primerih?

Slika levo: Pregled s toplotno kamero je nujen pred vsako obnovo saj nedvoumno pokaže na vse toplotne anomalije.

Idealno je, da celoten ovoj naredimo »v enem kosu«. To pomeni toplotno izolacijo stropa v kleti, celotne fasade (skupaj z okni in zunanjimi vrati) ter izolacijo tal na ne bivalni podstrehi. Seveda se kot hudič križa izogibamo nastajanju novih toplotnih mostov in odpravi obstoječih. Zato je energetski svetovalec vreden zlata, saj izvajalci – večkrat preverjeno – ne obvladajo celotnega ovoja. Ob podpori Eko sklada lahko združimo kredit in subvencije, tako gremo v obnovo brez svojega začetnega vložka. Če pa to ne gre, obnavljamo postopoma. 

Foto: arhiv Vitra Prenova hiše Prenavljamo lahko tudi po korakih

Delne rešitve vedno izvajamo v kontekstu celote, za kar si naredimo načrt. Prva je na vrsti toplotna izolacija stropa proti hladni podstrehi, kjer je doba vračanja investicije od dve do štiri leta, odvisno od cene energenta. Lahko se naredi neodvisno od vseh drugih posegov, kar velja tudi za strop v neogrevani kleti. Potem sledijo okna in zunanja vrata. Te lahko delamo postopoma, če ni dovolj denarja. Je pa izjemno pomembno, kam v okensko odprtino se bodo vgradila, da ne bo toplotnih mostov v neizoliranih špaletah.

Slika zgoraj: Pravi vrstni red obnove. Statična, toplotna in hidro izolacija, vgradnja oken in na koncu še toplotna izolacija fasade.

Kot zadnja – z najdaljšo dobo vračanja – je na vrsti toplotna izolacija fasade. Tu se naredi tudi največ nepotrebnih napak, ki so posledica neznanja izvajalcev. To so neizolirane špalete, slaba izbira zunanjih okenskih polic, toplotni mostovi pri senčilih, toplotno neizolirani temelji, balkoni in terase, neprekinjeni stiki z zunanjimi stopnicami, pohodnimi površinami ali škarpami. 

Okna so super, dokler jih ne vgradimo

Danes ne moremo kupiti slabega okna, ne glede na material iz katerega so narejena. Vsa okna so dobra, lahko rečem celo odlična. Vse dokler jih ne vgradimo. Pri vgradnji se namreč naredi (pre)veliko napak, ki potem povzročajo nepotrebne težave, najpogosteje je to plesen. Ne pozabimo, da je okno kompleksen izdelek, ki nas z nekaj centimetri debeline ločuje od zunanjih vremenskih ekstremov. Prenos zunanje svetlobe v notranjost stavbe je seveda glavna funkcija oken. Ni pa edina. Okna so pomembna tudi za prezračevanje v stavbi brez prisilnega prezračevanja. Teh je v Sloveniji še vedno veliko, res pa je, da se pri celovitih obnovah vse več lastnikov odloča za vgradnja prezračevalnega sistema z rekuperacijo. To je namreč ena boljših naložb v zdravje in sploh kakovost bivanja. 

Foto: arhiv Vitra vgradnja okna

Slika zgoraj: Rega med toplotno izolacijo in okenskim okvirjem je toplotni most.

Pri obnovi ali novogradnji okno vedno vgradimo na zunanjo linijo zidu. Tako bo špaleta narejena iz toplotne izolacije, na njej bo tudi ležala zunanja okenska polička, vanjo (ali nanjo) bodo vgrajena senčila. Če to ni mogoče, je treba obstoječe špalete deloma odštemati, da se pridobi prostor za vgradnjo toplotne izolacije. Ta mora biti v špaleti enako debela, kot na ostalem zidu, priporoča se 20 cm. Če nas je strah, da bo izolacija ovirala dostop svetlobe – dejansko se svetloba zmanjša le za nekaj odstotkov - potem naredimo »odprte« špalete namesto pravokotnih. 

Priložnosti za slabe rešitve mrgoli

Investicija se s prihranki pri energiji najhitreje povrne pri zamenjavi oken, zato se vsaka obnova začne prav z njimi. Prav pri menjavi je potreben tehten premislek o vseh elementih vgradnje, da nas ne bo kasneje bolela glava zaradi nedomišljenih rešitev. Tu je podpora energetskega svetovalca ključna, saj se mora investitor odločati o materialu okna, okovju, mestu in načinu vgradnje, senčilih, zunanji polički, toplotni izolaciji špalet, rešitvi toplotnih mostov, zaščiti pred hrupom okolice, prezračevanju,… Skratka. Priložnosti za slabe rešitve kar mrgoli, vsaka prinese nepotrebne težave in nejevoljo. 

Vsaka stavba je – tako, kot vsak človek – unikum. Med ogledom in svetovanjem se preigra različne možnosti, v povzetku svetovanja se izbere optimalne. Ti so pisani na kožo lastniku in stavbi. Kajti, za harmonijo bivanja sta odgovorna (in zaslužna) oba. Stavba in stanovalec. 

Energijska obnova Tako boste rabo energije zmanjšali do 10-krat

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 2

  • 20:14 11. Junij 2020.

    Zato pa.. https://zurnal24.si/zanimivo/obnova-in-gradnja-koliko-stane-prenova-stanovanja-adaptacija-kopalnice-obnova-mansarde-in-kaksna-je-cena-gradnja-hise-347428

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.