Avtorji raziskave načeloma ugotavljajo, da je delež ozaveščenih gospodinjstev relativno visok in da smo Slovenci dokaj učinkoviti pri ravnanju z energijo. Hkrati pa vodja projekta REUS Rajko Dolinšek pravi, da je „zaskrbljujoče predvsem to, da se segment neozaveščenih gospodinjstev v zadnjih štirih letih ni bistveno spremenil.“

To pomeni, da je že zadnjih nekaj let delež tistih gospodinjstev, ki jih v okviru raziskave uvrščajo v skupino pasivnih, praktično enak. Približno 23 odstotkov slovenskih gospodinjstev je, kar se tiče učinkovite rabe energije v hišah in stanovanjih, pasivnih. 

V ta segment spadajo tista gospodinjstva, ki niso dobro seznanjena z ekološko problematiko in ne delujejo najbolj energijsko varčno. Največ jih je v naseljih z 2000 do 10.000 prebivalcev ter na  Koroškem in v Osrednjeslovenski regiji.

V pasivnih gospodinjstvih jih le polovica ve, koliko energije porabijo v svojem domu, precej manj kot pol jih je seznanjenih s tem, kakšne so možnosti prihranka energije, čeprav se jih dve tretjini zaveda, da bi že s preprostimi ukrepi lahko rabo energije zmanjšali, a ne storijo nič. Skoraj dvema tretjinama se namreč ne zdi pomembno, da bi se dnevno ukvarjali s tem, koliko energije porabijo. 

V več kot dveh tretjinah pasivnih gospodinjstev se tudi ne ozirajo na količino embalaže, v katero so zaviti izdelki, ki jih vsak dan kupujejo, to preprosto ni pomembno. Skoraj polovica pa jih je prepričanih, da je oglaševanje proizvodov kot ekoloških in energetsko varčnih le marketinški trik. Dve tretjine jih meni, da si ekološko lahko ravnaš zgolj, če imaš dovolj denarja, 37 odstotkov jih je celo prepričanih, da gre za modni trend. Tretjina jih tudi meni, da je reševanje planeta Zemlja le še ena v vrsti človeških zablod in posledica zmote, da lahko vplivamo na razvoj dogodkov.

Enak kot pred dvema letoma je ostal tudi delež okoljsko in energijsko ozaveščenih gospodinjstev, a je pri tem pomembno dejstvo, da v ta segment spadata dve kategoriji. Prva so aktivna gospodinjstva, teh je po zadnji raziskavi 55 odstotkov, kar je precej več, kot jih je bilo leta 2017, ko je bilo aktivnih le 38 odstotkov gospodinjstev. Kaže se značilen trend rasti števila gospodinjstev, v katerih se zavedajo pomena energijske učinkovitosti in varovanja okolja ter tudi aktivnega ravnanja, ki je povezano s tem. 

To med drugim tudi pomeni, da je v zadnjih dveh letih precejšen delež gospodinjstev, ki so prej veljala za skeptična, postal aktiven. Delež skeptičnih gospodinjstev je namreč padel iz 39 odstotkov leta 2017 na letošnjih 22 odstotkov. Za ta gospodinjstva je značilno, da se zavedajo pomena učinkovite rabe energije, delujejo po svojih najboljših močeh, vendar so pri tem še vedno zadržani in bi lahko storili več.

Zanimiv je tudi podatek, da so med aktivnimi nadpovprečno zastopana tista gospodinjstva, v katerih živijo osebe starejše od 50 let in upokojenci ter gospodinjstva, katerih člani imajo višjo izobrazbo. Velika večina jih je dobro seznanjena z rabo energije in možnostmi za prihranke v svojem domu, dobro so seznanjena tudi z okoljskimi težavami, vsak dan se trudijo, da delujejo kar najbolj energijsko varčno, pri kupovanju vsakodnevnih potrošnih izdelkov so pozorna, da ne kupujejo preveč odvečne embalaže, starejše električne naprave pa so zamenjala s sodobnimi, energijsko varčnimi napravami.

Več o učinkoviti rabi energije najdete tukaj.