Jagodičnica je priljubljen okrasni grm ali manjše drevo, ki izvira iz Sredozemlja. Je zimzelena in čudovita na pogled, zato krasi številne sredozemske parke in dvorišča. Oblikujete jo sami glede na potrebe, najpogosteje se razbohoti v večji grm, lahko pa jo oblikujete v manjše drevo. Zraste tudi do deset metrov visoko.
Sadiko je zaradi vse pogostejše poletne suše najboljše saditi v jeseni, lahko pa jo sadite tudi spomladi, ko ni več nevarnosti zmrzali.
Posadite jo na sončno in dobro odcedno območje, lahko prenese tudi nekaj sence. Ko bo rastlina dobro ukoreninjena in večja, bo odlično preživela sušo in močan veter. Ko je rastlina še mlada, je potrebno redno zalivanje, obnjo postavite tudi kol za oporo. Dobro se bo obnesla tudi na dvorišču, v mestu ali ob cesti. Z njimi lahko naredite tudi živo mejo.
Je pa jagodičnica nekaj posebnega, je zelo lepa s prelivajočimi rumeno-oranžno-rdečimi barvami plodov, ki so veliki okoli dva centimetra in imajo bradavičasto pokožnico. Bolj okusni in mesnati so veliki plodovi, ki naj bodo na otip rahlo mehki. Trdi plodovi niso zreli. Če jih boste na drevesu pustili predolgo, bodo popadali na tla, zato imate lahko v času zorenja pod drevesom tudi mrežo. Dobra stran jagodičnice je tudi ta, da je ni treba špricati, njeni plodovi so brez črvičkov, na drevesu pa ne bodo gnili ...
Ena od njenih posebnosti je, da plodovi dozorijo šele eno leto po cvetenju. Zato imamo v času jesenskega cvetenja na drevesu tudi dozorevajoče plodove iz prejšnjega leta. Njeni cvetovi so beli, spominjajo na vresje.
Ker so plodovi mehki, se hitro zmečkajo, zato jih previdno nabirajte in polagajte v manjše posodice. V hladilniku bodo zdržali do nekaj dni, lahko jih zmrznete za smutije, ki mu bodo dodali predvsem vlaknine. Poleg vlaknin je polna tudi vitamina C, iz plodov delajo tudi marmelade in likerje.
V Dalmaciji. Se imenuje maginja, prelepo
Meni je to zelo na LIČI !?