Vlada je za lani omejila cene elektrike in ukinila plačevanje prispevka za obnovljive vire. Ker smo 10 odstotkov porabljene elektrike lani plačali po tržni ceni, smo lahko izračunali, koliko bi plačevali, če bi za vso elektriko veljale tržne cene in bi morali plačevati vse dajatve. Ukrepi namreč ne bodo trajali večno. Gospodinjstvo, ki je za novembra porabljeno elektriko plačalo 55 evrov, bi po tržnih cenah plačalo 82 evrov, kdor je imel zadnji račun v višini 81 evrov, bi po tržnih cenah plačeval 118 evrov, tisti s 104 evri novembrskega računa bi po tržnih cenah dobili položnico za 152 evrov, gospodinjstvo, kjer so za november plačali 144 evrov pa bi dobilo račun za 208 evrov. 

Dva ukrepa za nižje položnice

Cene električne energije so na evropskih borzah sicer nižje kot so bile pred enim letom, a se je vlada vseeno odločila, da z dvema ukrepoma ublaži cenovne pritiske na gospodinjstva in zneske na položnicah vsaj še eno leto ohrani približno enake. Tako že od prvega novembra lani ne plačujemo prispevka OVE in SPTE, ki znaša od nekaj več kot pet do nekaj več kot sedem evrov na mesec, odvisno od priključne moči. Ukrep bo veljal do konca leta 2024.

Drugi je ukrep podaljšanja zamejene cene. Te so sprva veljale do konca leta 2023, vlada pa je ukrep podaljšala do konca leta 2024, a s pomembno spremembo. Od 1. januarja bo zamejena cena veljala le za 90 odstotkov porabljene električne energije. Preostalih 10 odstotkov bodo dobavitelji zaračunali po novih tržnih cenah, ki so jih objavili nedavno. 

Tržne cene višje tudi za 80 odstotkov

Tržne cene so bistveno višje od zamejenih, tudi za več kot polovico. Elektrika po enotni tarifi (ET) bo dražja od 57 do 68 odstotkov, nekoliko manj so povišali cene elektrike, merjene v VT, od 38 do 56 odstotkov, najvišji pa je skok cen MT, te so višje od 69 pa kar do 83 odstotkov.

Zaradi načina obračuna, ki mu lahko rečemo 90 : 10, se v naslednjem letu računi za elektriko ne bodo bistveno povišali, saj tržne cene glede na celotno porabo nimajo velikega vpliva. Računi bodo višji od nekaj evrov pa tja do sedem ali 10 evrov, odvisno od porabe posameznega gospodinjstva. 

Primerjava zneskov na položnicah 

V tabeli so primerjave zneskov položnic štirih konkretnih gospodinjstev z različno porabo električne energije. Primerjali smo zneske po cenah in z dajatvami, ki smo jih dobili za mesec november, in izračunali, koliko bo posamezno gospodinjtvo za enako porabo plačalo za mesec januar ter koliko bi plačalo, če bi za vso elektriko veljale tržne cene in vse dajatve. 

Povprečna cena približno 0,20 evra za kilovatno uro

Nova povprečna cena kilovatne ure bo od 0,19 pa tja do 0,21 evra, odvisno od porabe. Obračun električne energije z vsemi dajatvami je namreč za zdaj zasnovan tako, da gospodinjstva, ki porabijo manj elektrike, plačujejo nekoliko višjo ceno, kot tista, ki jo porabijo več. 

Naši izračuni na primer kažejo, da bo gospodinjstvo z mesečno porabo 286 kWh plačevalo elektriko po 0,202 evra/kWh, gospodinjstvo, ki porabi skoraj 800 kWh pa 0,19 evra. 

Cene za 40 odstotkov višje kot pred pandemijo

Če te cene primerjamo s cenami pred pandemijo, pa lahko izračunamo, da se je elektrika izjemno podražila, in to kljub vsem ukrepom vlade. Še leta 2020 je bila povprečna cena kilovatne ure 0,14 evra. Gospodinjstvo, ki na mesec porabi 286 kWh, je tako leta 2020 plačalo 40 evrov, zdaj pa plača 58 evrov. To je kar 45 odstotkov več. Na primer gospodinjstvo, ki porabi 793 kWh, pa je leta 2020 plačalo 111 evrov, zdaj pa plača 151 ali 36 odstotkov več.  

Brez ukrepov bi bila cena 0,27 evra za kilovatno uro

Še večja pa bi bila podražitev, če bi od 1. januarja vso elektriko plačevali po tržnih cenah, hkrati pa bi morali plačati tudi prispevek za obnovljive vire energije.

V primerjavi z zdajšnjimi cenami oziroma s cenami, ki veljajo od 1. januarja, bi bili računi višji za približno 40 odstotkov. Povprečna cena na kilovatno uro bi bila okoli 0,27 evra. Račun gospodinjstva s porabo 286 evrov bi znašal 82 evrov, kar je več kot podvojena cena v primerjavi z letom 2020. Gospodinjstvo, ki porabi skoraj 800 kWh na mesec pa bi v primerjavi z letom 2020 plačalo skoraj 100 evrov več. 

To nas čaka od leta 2025 naprej

Trenutne tržne cene so tudi kazalnik, kaj nas čaka, če bodo leta 2025 prenehali veljati vladni ukrepi. Strokovnjaki namreč že dlje opozarjajo, da tako nizkih cen, kot smo jih imeli pred krizo, ne bomo več imeli. Med njimi je najbolj konkreten direktor Elesa, Aleksander Mervar, ki je že večkrat izpostavil, da moramo na čas, ko je bila cena megavatne ure 50 evrov, pozabiti. Čeprav se cene električne energije na trgih umirjajo, leta 2024 naj bi se gibale okrog 155 do 160 evrov za megavatno uro, leta 2026 pa bi se po njegovih pričakovanjih lahko celo stabilizirala okrog 115 evrov za megavatno uro, je to še vedno več kot podvojena cena v primerjavi s cenami pred krizo. 

V primerjavi z državami EU v Sloveniji gospodinjstva za zdaj plačujemo sedmo najnižjo ceno elektrike. Povprečna cena v EU je 0,29 evra/kWh, na Češkem, v Italiji, Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem pa plačujejo višje cene od povprečne. Najdražja je elektrika na Nizozemskem, 0,475 evra/kWh, sledita ji Belgija s ceno 0,44 in Nemčija z 0,41 evra/kWh. 

Pričakujemo lahko višje omrežnine

Dodaten pritisk na končno ceno elektrike bodo v prihodnje tudi vse večje obremenitve omrežja, ki potrebuje posodobitve in velika vlaganja, zato lahko pričakujemo tudi višje omrežnine. 

Prve spremembe obračuna omrežnine so napovedane za 1. julij 2024, ki pa po zagotovilih pristojnih naj ne bi pomenile višjih ali pa vsaj ne bistveno višjih računov za elektriko. 

dezurni@styria-media.si