Zanimalo nas je predvsem, ali so banke, glede na vse bolj zaostrene razmere na energetskih trgih, posledica katerih so vse višje cene energentov, pripravile posebne ponudbe ugodnejših kreditov za financiranje energijsko učinkovitih naložb, s katerimi lahko občani zmanjšajo potrebe po energiji za ogrevanje oziroma postanejo samooskrbni. Torej, ali imajo v svoji ponudbi eko oziroma zelene kredite z ugodnejšimi obrestnimi merami in ostalimi pogoji. 

Postavili smo se v vlogo občana, ki potrebuje 10.000 evrov kredita, s katerim lahko financira denimo vsaj večji del stroška nove fasade ali novih energijsko učinkovitejših oken, morda se odloča za nakup toplotne črpalke, ali pa vgradnjo prezračevalnega sistema. Za približno 10.000 evrov lahko postavi tudi sončno elektrarno, ki bo zagotovila dovolj elektrike za potrebe povprečnega gospodinjstva, ki se denimo ogreva na toplotno črpalko. 

Namenski kredit le v petih bankah

Namenski eko ali zeleni kredit ponuja pet bank, Gorenjska banka, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije (DBS), NLB in Sparkasse. Banka Intesa Sanpaolo pa eko kredit ponuja v sodelovanju in pod pogoji Eko sklada. Ostale banke energijske naložbe financirajo v okviru redne ponudbe stanovanjskih in potrošniških kreditov. 

Kot ugotavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, se število bank, ki ponujajo zelene kredite, v zadnjih dveh letih ni prav nič spremenilo. „Čeprav je veliko govora o bolj trajnostni, zeleni in ekološki prihodnosti Slovenije in celotnega planeta, večina v svojo ponudbo še vedno ni vključila kreditov, ki bi z ugodnejšimi pogoji, kot so nižje obrestne mere in drugi stroški, spodbujali gospodinjstva k energetski prenovi nepremičnine, nakupu električnega vozila ali sončne elektrarne,“ pravijo na ZPS.

Banke naložbe v energijske ukrepe razumejo različno

Glede na odgovore bank, lahko ugotovimo nekaj dejstev. Banke, ki ponujajo eko kredite, energijske naložbe razumejo zelo različno. Najširši nabor ukrepov z eko kreditom financirajo Gorenjska banka, DBS in Sparkasse. Občan lahko kredit najame za izolacijo fasade, strehe, vgradnjo novih oken,  sistemov za ogrevanje s kotlom na lesno biomaso ali kondenzacijskim kotlom, toplotno črpalko ali solarnim sistemom, za priklop na daljinsko ogrevanje, vgradnjo učinkovitih sistemov prezračevanja, zamenjavo strešne kritine, če je ta azbestna, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov, električnega avtomobila, sončne elektrarne, za izvedbo zelene strehe, zbiralnikov za deževnico, čistilne naprave. Praktično za vse ukrepe, ki jih z eko kreditom financira tudi Eko sklad. 

Pri NLB in Delavski hranilnici, ki tudi ponujata  eko kredite, pa je nabor naložb bistveno bolj okrnjen. Praviloma je omejen le na vgradnjo sončnih elektrarn, toplotnih črpalk, celo IR-panelov, nakup električne polnilnice in električnega avtomobila. 

Eko krediti niso nujno cenejši od klasičnih stanovansjkih

Druga ugotovitev se nanaša na višino obrestne mere. Te pri eko kreditih niso nujno nižje kot pri klasičnih stanovanjskih kreditih bank, ki posebnih eko različic nimajo v ponudbi. Praviloma pa so nižji stroški odobritve. Pri vseh bankah, ki imajo eko kredite, je te možno najeti po spremenljivi obrestni meri, v NLB, DBS in Sparkasse pa ponujajo tudi eko kredit po fiksni obrestni meri. 

Ugotovimo lahko tudi, da so nekateri eko krediti postali ne le konkurenčni, temveč tudi cenejši kot eko kredit Eko sklada. 

Banke smo prosili, da nam pošljejo najugodnejšo ponudbo za 10.000 evrov kredita z odplačilno dobo pet let.

Njihovih izračunov neposredno ne moremo primerjati, saj so pri teh uporabile različne vrednosti euribor. Lahko pa primerjamo fiksne pribitke k euribor.

Najnižja obrestna mera ne pomeni nujno najcenejši kredit

Najnižjo obrestno mero za eko kredit ponuja Gorenjska banka in sicer je ta sestavljena iz šestmesečnega euribor in fiksnega pribitka 1,15 odstotka. Sledi ponudba DBS s fiksnim pribitkom 1,2 odstotka. Pri NLB je fiksni pribite 1,45, pri Delavski hranilnici dva odstotka, pri Sparkasse 2,99 odstotka. 

Za primerjavo, pri UniCredit bank bi lahko za financiranje energetskih naložb dobili klasični stanovanjski kredit s trimesečnim euribor in fiksnim pribitkom 1,30 odstotka, pri banki Intesa Sanpaolo je pribitek 1,35 odstotka in pri BKS 1,40 odstotka. Navzgor odstopata SKB z 1,75 in Nova KBM z 1,85 odstotka. Pri vseh pa obračunajo šestmesečni euribor. 

Vendar pa višine fiksnih pribitkov ne povedo vsega, saj so med bankami precejšnje razlike pri ostalih stroških, ki spremljajo kredit, to so stroški odobritve, zavarovanja, tudi hipoteke. 

Tako so skupni stroški, ki spremljajo kredit, najnižji pri Delavski hranilnici, le 75 evrov, sledi SKB s 85 evri, pri Sparkasse 150 evrov, pri NLB so nekaj manj kot 230 evrov, pri Intesi Sanpaolo 250, približno 400 evrov so pri BKS in 470 pri Novi KBM, najvišji pa so stroški pri Unicredit banki, kjer zahtevajo zavarovanje s hipoteko, stroški pa so zato 1050 evrov. 

Prepračila (stroški in obresti) kredita v vrednosti 10.000 evrov so tako od 875 pa vse do 1785 evrov, z rastjo euribor pa so do konca dobe poplačila lahko še precej višja.  

Krediti s fiksno obrestno mero so zdaj cenejši

Eko kredit s fiksno obrestno mero ponujajo NLB, DBS in Sparkasse. Zanimiv je predvsem Zeleni partnerski kredit NLB, ki je namenjen financiranju nakupu in montaži: sončnih elektrarn z ali brez baterije, toplotne črpalke, polnilnice, plinskih kotlov. Gre za kredit brez stroškov odobritve in nespremenljivo obrestno mero 1,3 odstotka. Kredit je v celoti namenski, kar pomeni, da se črpa v celoti po predračunu, računu ali po pogodbi, ta pa mora biti sklenjena pri točno določenih podjetjih, ki so partner NLB. 

Pri DBS lahko dobimo eko kredit s fiksno obrestno mero tri odstotke, pri Sparkasse pa 3,75 odstotka. Klasične stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero za financiranje energetski naložb pa ponujajo UniCredit bank, Nova KBM in Intesa Sanpaolo. Fiksne obrestne mere so od 2,6 do 3,1 odstotka. 

Prepračila kredita pa so od 640 do1950 evrov in bodo takšna ostala vse do poplačila kredita. 

Iz izračunov bank lahko ugotovimo, da so krediti s fiksno obrestno mero zelo primerljivi, celo cenejši kot krediti s spremenljivo obrestno mero. Vrednost euribor je na dan 26. septembra 1,76, kar pomeni, da bi bila na ta dan skupna obrestna mera kreditov od 2,96 do 4,75 odstotka. Kar je precej več, kot kažejo izračuni, v katerih so banke upoštevale vrednost euribor od 1,19 do 1,45 odstotka.