Energetska revščina je vse večji problem tako v Sloveniji kot v drugih državah EU, zato se na ravni Evropske unije to vprašanje vse bolj izpostavlja v okviru socialne, stanovanjske, energetske in drugih politik in postaja aktualen političen problem. 

Boj proti energetski revščini je prednostna naloga EU, vendar pa na nivoju Unije ni skupne opredelitve tega pojma, niti kazalnikov zanjo. Prav tako EU ni oblikovala skupne evropske politike, namenjene temu področju. Energetsko revščino mora tako opredeliti oziroma definirati vsaka posamezna država članica. 

Pred dnevi je ministrstvo za infrastrukturo v javno obravnavo posredovalo predlog uredbe, ki določa merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev. „Namen sprejetja uredbe je prispevati k kvalitetnejšemu načrtovanju in izvajanju energetske in socialne politike na področju energetske revščine in s tem pravičnejšemu prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo in trajnostno gospodarstvo,“ so zapisali na ministrstvu. 

Nova defonicija energetske revščine

Ta uredba določa merila za opredelitev in ocenjevanje števila energetsko revnih gospodinjstev, kot so materialna ogroženost, velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka, preseganje povprečnega deleža izdatkov za energijo in nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva.

V uredbi pa je energetska revščina opredeljena kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.

Energetsko revno je tisto gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo in prebiva v prostorih z nizko energijsko učinkovitostjo. Pri tem pa je merilo za materialno ogroženost prag tveganja revščine, prostori z nizko energijsko učinkovitostjo pa so tisti, za ogrevanje katerih je potrebna energije višja kot 150 kWh na kvadratni meter na leto. 

Prvi pogoj se dokazuje z odločbo o denarni socialni pomoči ali odločbo o varstvenem dodatku, drugi pa z energetsko izkaznico. Če gospodinjstvo energetske izkaznice za stavbo nima, lahko izpolnjevanje merila dokazuje z drugim dokumentom, ki izkazuje izračun letne potrebne toplote za ogrevanje prostorov gospodinjstva ali s podpisano izjavo vlagatelja, da živi v stanovanju, ki je energetsko neučinkovito in v katerem pušča streha, so vlažne stene, tla ali temelji ali trhli okenski okvirji ali tla.

Opredelitev energetsko revnega gospodinjstva v Sloveniji je torej gospodinjstvo, ki ima dohodek nižji od praga tveganja revščine in izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

• finančno ni zmožno zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, 
• zaradi finančne stiske zamuja s plačili energetskih storitev, 
• živi v stanovanju, v katerem pušča streha, so vlažne stene/tla/temelji ali trhli okenski okvirji/tla.

Ogrevanje Zebe samske, enostarševske družine in najemnike

Širi se krog upravičencev do sredstev za zmanjševanje energetske revščine

Definicija temelji na objektivnem kriteriju, tj. pragu tveganja revščine, s čimer se izognemo postavljanju umetnih pragov vezanih na mediano izdatkov za energijo in s tem manjša verjetnost, da bi bila gospodinjstva, ki živijo v ekstremno težkih razmerah, izključena iz obravnave, v obrazložitvi uredbe pojasnjuje vlada. 

Natančnejša definicija energetske revščine omogoča vsaj obravnavo problema energetske revščine čim širše skupine. Širi se krog upravičencev do sredstev iz ukrepov za zmanjšanje energetske revščine od prejemnikov socialne pomoči in varstvenega dodatka na gospodinjstva, ki živijo pod pragom tveganja revščine. 

Primerov, ki bodo zaradi omejitve določene s pragom tveganja revščine izpadli, bo zato manj, kot jih je trenutno, piše v obrazložitvi. Posebna pozornost je v definiciji energetske revščine namenjena vidiku omejene oskrbe z energijo zaradi cenovne nedostopnosti energije. Stanje nezmožnosti plačila računov za energijo namreč izpodbija predstavo o univerzalnem dostopu do energije. 

Dolgoročno zmanjševanje energetske revščine

„Z definicijo energetske revščine se skuša pokriti ne le vidik blaženja energetske revščine, ampak tudi njeno dolgoročno zmanjševanje, ki ga zagotavljajo ukrepi energetske učinkovitosti in na ta način omogočiti vsem dostop do energetske učinkovitosti. Zato je poleg socialnega vidika (nizki dohodki gospodinjstva) v definicijo energetske revščine neposredno vključen tudi vidik ustreznosti bivanjskih razmer. Izboljšanje standardov energetske učinkovitosti stanovanj je namreč strateškega pomena, ko gre za boj proti energetski revščini. Energetske prenove so sicer dražje od drugih ukrepov, saj zahtevajo večje začetne naložbe (ki si jih običajno ranljiva gospodinjstva ne morejo privoščiti), zagotavljajo pa tudi največje dolgoročne prihranke pri rabi energije (in stroških) ter znatno prispevajo k izboljšanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih in kakovosti bivanja.“

V uredbi je določeno tudi, da bo statistični urad letno ugotavljal in spremljal obseg energetske revščine, za  spremljanje energetske revščine ter oblikovanje politik in ukrepov pa bo pristojni organ, to je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ustanovil delovno skupino, ki bo spremljala in nadzirala pojav energetske revščine v Sloveniji ter oblikovala in predlagala ukrepe za potrebe odpravljanja energetske revščine.

Ukrepi, ki že naslavljajo energetsko revščino

Da bi odpravili oziroma zmanjšali energetsko revščino in podprli ranljive odjemalce, je treba  izvesti kombinacijo različnih ukrepov, pri čemer je izboljšanje energetske učinkovitosti najboljši dolgoročni ukrep. 

Za zmanjševanje energetske revščine tako Eko sklad že izvaja naslednje ukrepe: 

• na voljo so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva v višini do 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe, 
• obisk energetskega svetovalca na domu skupaj z brezplačnim paketom pripomočkov za zmanjšanje rabe energije in vode, ki se izvaja v okviru mreže ENSVET – projekt AERO (asistenca energetsko revnim občanom), 
• nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom – etažnim lastnikom za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb v višini do 100 odstotkov priznanih stroškov naložbe glede na njihov pripadajoči delež financiranja naložbe. 
• projekt ZERO (zmanjševanje energetske revščine – asistenca energetsko revnim občanom), ki se izvaja s pomočjo energetskih svetovalcev mreže ENSVET. Namen projekta je opraviti določeno število asistenc, okvirno 300 obiskov letno, pri ciljni skupini občanov. Ob obisku na domu svetovalci izvedejo meritve z merilniki rabe električne energije in vode, člani gospodinjstva pa izvedo, kako lahko zmanjšajo porabo in s tem stroške za energijo in vodo. Glede na identificirane potrebe prejmejo pripomočke za učinkovito rabo energije, kot so varčne sijalke, perlatorji in tesnila za okna, v skupni vrednosti do 50 EUR, ki jih svetovalci po potrebi tudi brezplačno namestijo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa v okviru zagotavljanj socialnih pravic – predvsem v okviru izredne denarne pomoči - podpira gospodinjstva, ki se znajdejo v stiskah pri plačevanju stroškov ogrevanja.

Revščina Subvencije Eko sklada za socialno najšibkejše so 100-odstotne