V IPCC so izračunali, da bi moral vsak posameznik izpuste ogljikovega dioksida omejiti na 2,5 tone na leto, če bi želeli rast globalne temperature omejiti na največ 1,5 stopinje Celzija. To pomeni, da bi lahko posameznik na dan proizvedel le 8,65 kilograma izpustov CO2. To pa bi od njega zahtevalo radikalno spremembo življenjskega sloga. Ali je to sploh možno, je v praksi preveril kanadski novinar Lloyd Alter.

Natančno en mesec je beležil popolnoma vse, kar je počel in jedel, ter na podlagi dostopnih podatkov o izpustih ogljikovega dioksida za posamezno dejavnost in hrano, preračunaval svoj ogljični odtis. Največji vpliv na to, koliko CO2 posameznik sprosti v okolje, imajo njegova nastanitev, prehranjevalne navade in transport, ki ga uporablja. Predstavljajo kar 75 odstotkov vseh izpustov posameznika.

Kanadski novinar rezultata ni dosegel

Se mu je pa zelo približal. To je zelo pomenljivo, če vemo, da njegov življenjski slog že tako ali tako precej odstopa od življenjskega sloga povprečnega slehernika. Prizna namreč, da ima pogoje, ki jih marsikdo drug nima. 

Foto: Profimedia e-kolesa Živi v energijsko varčni hiši, v kateri že nekaj časa uporablja samo polovico razpoložljive bivalne površine, s čimer je že v preteklosti precej zmanjšal energijske potrebe za ogrevanje, hlajenje in razsvetljavo, ki je vsa LED. Zelo pomemben podatek je tudi, da je kar 95 odstotkov elektrike, ki jo uporablja, ogljično nevtralne, ker so v Ontariu, kjer živi, že pred časom zaprli vse premogovnike. Poleg tega dela od doma, druge vsakodnevne obveznosti pa lahko opravi peš ali s kolesom. Sam uporablja električno kolo. 

Zaradi tega je njegov ogljični odtis že dodobra zmanjšan, tako da ga je dodatno lahko znižal le še s spremembo prehrane in nekaj malega z manj urami pred računalnikom. Pregledal je ogljične odtise posameznih najpogostejših vrst živil in ugotovil, da se mora povsem odpovedati tako rdečemu mesu kot perutnini, paradižniku, gojenim ribam, rakom, siru, mleku, jajcem in kapusnicam. Za en mesec je postal vegetarjanec. 

Tako bi cilj lahko celo dosegel, potem pa je moral na nujno pot iz Ontaria v New York na službeni sestanek. Seveda je tja letel z letalom  in v trenutku se je njegov cilj porušil. 

Večina nima možnosti

Zaključil je, da praktično tri četrtine posameznikov na zahodu nima možnosti in ne more svojega ogljičnega odtisa znižati na raven, ki bi bila vzdržna. Vsaj do takrat ne, dokler ne bodo oblasti veliki večini zagotovile dostopen in učinkovit javni prevoz in zeleno elektrikio. Poleg tega bi morali prav vsi energijsko prenoviti svoje hiše, kar si marsikdo kljub določenim finančnim spodbudam, ki so na voljo, ne more privoščiti. 

Foto: Pixabay rdeče meso Nemogoče je tudi izrazito zmanjšati uporabo računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav, ki zahtevajo precej električne energije za delovanje in shranjevanje podatkov, saj nam te v resnici narekujejo delovanje vsaj osem ur na dan, ko smo v službi. In enako nemogoče je pričakovati, da se bomo prav vsi odpovedali mesu in mlečnim izdelkom, celo paradižniku, zelju in ohrovtu ter letalskim prevozom.

Kaj lahko naredijo na primer tisti, ki živijo v energijsko potratnih najemniških stanovanjih? Nič. Prav tako posameznik ne more vplivati na to, iz česa se proizvaja elektrika, ki jo uporablja v svojem domu. 

Lahko pa veliko naredijo odločevalci s sprejemom pravih politik na državnem nivoju ali pa mestne oblasti.

Ogljični odtis Ste izračunali svoj ogljični odtis? Več kot prepoloviti bi morali svoje potrebe!

Dunaj ukrepa

Dunajčanom, na primer, zagotovo ne bo treba tako korenito spremeniti življenjskega sloga, od njih se pričakuje le, da bodo avtomobile nadomestili z javnim prevozom in ustvarili manj odpadlov. Za vse ostalo bodo poskrbele mestne oblasti. 

Kot lahko preberemo v poročilu Coalition for Urban Transitions ima Dunaj samo letos v mestnem proračunu eno milijardo evrov za ukrepe, s katerimi bodo blažili podnebne spremembe. Januarja so sprejeli 50 ukrepov, s katerimi bodo do leta 2050 postali ogljično nevtralno mesto. 

Popolnoma vsaka naložba v mestu je usklajena s podnebnimi cilji. Med njimi ni več širitev cest, temveč so vlaganja v javno prometno infrastrukturo. V prihodnje naj bi le še 20 odstotkov vseh poti opravili z avtomobilom. Že do leta 2030 pa naj bi promet z avtomobili prepolovili.

Do leta 2030 je v načrtu izgradnja sončne elektrarne z zmogljivostjo 600 MW, ki bo z elektriko lahko oskrbovala neverjetnih 250.000 gospodinjstev. Že zdaj v mestu deluje 200 sončnih elektrarn, ki z elektriko oskrbuje 14.000 gospodinjstev. 

Potrdili so tudi namestitev toplotne črpalke, ki naj bi začela obratovati leta 2026, s toploto pa bo lahko oskrbovala 106.000 gospodinjstev. Izkoriščali bodo tudi blato iz čistilne naprave, ki bo postala energijsko neodvisna in samozadostna. 

Foto: Profimedia zelena mesta Še naprej bodo pospešeno vlagali v energijsko obnovo stavb oziroma jo spodbujali, da bi kar se da zmanjšali potrebe po energiji.
Med pomembnimi ukrepi je tudi ozelenitev mesta. To pomeni ozelenitev streh, fasad, ureditev skupnostnih vrtov, spodbujanje vrtnarjenja v vrtcih, šolah in domovih za ostarele.

Več o rabi energija najdete tukaj.