Jan Mihelič ni izučen mizar, je ustvarjalec, ki obdeluje les. Je samoouk, ki ga je že nekaj časa vleklo v delavnico. Dolgo je tlelo v njem, spraševal se je, kje se vidi čez pet ali deset let. In vedno znova je prišel do enakega odgovora: „V pisarni ne!“
Po izobrazbi je ekonomist in delal je v pisarni. „Za računalnikom sem pozabil na vse, v čemer sem resnično užival in se skorajda sprijaznil s tem, da je to moje mesto, hkrati pa sem imel močan občutek, da sem v tem birokratskem okolju vedno manj podoben samemu sebi, da to nisem več jaz.“
Pred približno enim letom je ob podpori partnerke sprejel pomembno in precej težko odločitev. V službi je dal odpoved in se podal v neznano. Kaj boš delal, so ga spraševali sodelavci. Mize. Pa si kakšno že naredil? Ne. Ni imel naročil, ni imel strank, imel pa je kredite in položnice, a ga tudi to ni ustavilo. Drzna, za nekatere nepremišljena odločitev, ki je obrodila sadove.
Od kar ve zase, si je rad umazal roke in neizmerno užival, kadar je uspel kakšno stvar ustvariti tako rekoč iz nič. Najprej v dedkovi delavnici, pred časom pa popoldne, poleg službe, zase in za domače. „Poleg tega sem že po naravi precej tehničen tip, tako da mi je hitro postajalo jasno, katera orodja potrebujem za začetek. S kovino sem že pred tem pogosto rokoval. Dodatno znanje pa sem iskal v literaturi, na spletu, nasvete sem dobil tudi pri izkušenih mizarjih.“
Jan Mihelič zdaj že eno leto iz lesa izdeluje mize. Zakaj prav mize? „Sprva sem jih dojemal kot kos pohištva, ki je na prvi pogled precej enostaven, vendar lahko s skrbno izbranimi surovinami in tehnikami, ustvarimo kos, ki postane predmet občudovanja. Všeč mi je, saj lahko na sorazmerno veliki površini zaznamo veliko mero truda, detajlov, zgodbo lesa, iz katerega je miza nastala. Navsezadnje je ta kos pohištva praktično najpomembnejši del skorajda vsakega ambienta. Okrog mize obedujemo, se družimo, pletemo nove vezi in prijateljstva. Če malo pomislimo, je miza kot knjiga spominov.“
Les kombinira s kovino. Iz nje so narejene noge mize. „Kovina je prav tako naraven material, ki se skupaj z lesom poveže v zelo lepo celoto. Še posebno pri mizah kovinsko podnožje predstavlja močan element pri končni podobi in s svojim minimalizmom poskrbi, da lesena ploskev pride še bolj do izraza.“
Ploskev mize zaščiti z naravno dvokomponentno mešanico različnih olj in voskov, ki poskrbi za kar najboljšo naravno zaščito lesa, hkrati pa je površina na otip še vedno tako prijetna kot surov les. „Pri takšni obdelavi lesa, je pomembno, da se za površino skrbi malce bolj kot pri lakiranih različicah. Strankam svetujem, da po končanem druženju površino vedno obrišejo z vlažno krpo. S časom lahko malenkost zbledi, a jo lahko preprosto ponovno osvežijo z obnovitvenim oljem.“
Čeprav so mize postale njegova strast, izdeluje še kuhinjske pulte, kopalniške omarice, drsna vrata z masivnimi kovinskimi vodili, kar jim da industrijski videz. Razvija tudi nove izdelke. „Za zdaj so to še zasnove, pilotni izdelki, pri katerih združujem kovino in les z marmorjem in kamnom, prav tako naravnima materialoma, ki v pravi kombinaciji zares popestrijo določen kos.“
Več kot očitno je, da se je odločil prav, dela mu ne zmanjka. Naročil je precej že za prihajajoče leto, zato je treba na mizo ali pa kak drug kos pohištva počakati od štiri pa vse do šest tednov.