Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin na ministrstvu za finance spreminjajo, da bi administrativno poenostavili nekatere faze v postopku določanja modelov vrednotenja nepremičnin, hkrati pa spreminjajo način seznanjanja lastnikov s podatki iz evidence vrednotenja ter postopek uveljavljanja posebnih okoliščin.

Ukinjata se poskusni izračun in javna razgrnitev

Zdaj velja, da je treba v postopku oblikovanja (sprememb) modelov vrednotenja pripraviti poskusni izračun posplošene vrednosti nepremičninam, na podlagi tega pa lahko lastniki preverijo, kako novi model vpliva vrednosti njihovih nepremičnin. To splošni javnosti omogoča, da v javnih razgrnitvah modelov vrednotenja ustrezno obrazloženo navajajo pripombe k predlogom.

Pripravljavci zakona so ugotovili, da poskusni izračuni in javni razgrnitvi, do zdaj sta bili dve, niso dosegli svojega namena. Pripombe so se v preteklosti nanašale večinoma na napačno evidentirane podatke o nepremičninah in na namensko rabo, določeno v občinskih prostorskih aktih, ki ne izkazuje dejanske rabe zemljišč, ostale pripombe pa so bile pavšalne in so izražale zgolj nestrinjanje s posplošeno vrednostjo določene nepremičnine. Zato v noveli zakona poskusni izračun ukinjajo. 

Ocen vrednosti ne bo več po pošti

Druga sprememba se nanaša na način obveščanja oziroma seznanjanja lastnikov o posplošeni vrednosti njihove nepremičnine. Do zdaj so bili obakrat, ko se je vrednotenje izvedlo, lastniki o vrednosti obveščeni pisno na potrdilih, ki so jih prejeli po pošti. Po novem tega ne bo več. Lastniki nepremičnin se bodo s podatki v evidenci vrednotenja seznanili z vpogledom v evidenco, ki bo javno dostopna ter bo odražala ažurno ocenjene vrednosti za vse javne namene.

Nič več ugovorov, ki prinašajo zgolj koristi

Za lastnike nepremičnin pa je morda najbolj pomembna sprememba, ki se nanaša na ugotavljanje posebnih okoliščin ali drugače, na možnost ugovora na oceno vrednosti njihove nepremičnine. 

Zdaj lahko lastnik nepremičnine, ki se ne strinja z ocenjeno vrednostjo, na to lahko vpliva tako, da spremeni podatke, o nepremičnini, na podlagi katerih je bila vrednost določena, ali pa navede tiste lastnosti nepremičnine, ki jih v modelu vrednotenja niso upoštevali, pa bi jih zaradi bistvenega vpliva na vrednost konkretne nepremičnine morali. 

"Veljavna ureditev lastnikom nepremičnin olajša dokazovanje drugačne vrednosti njihove nepremičnine od posplošene, vendar pa jim omogoča, da z namenom pridobivanja koristi uveljavljajo le posebne okoliščine, ki so jim v korist, ne pa tudi tistih, ki sicer izkazujejo dejansko stanje, hkrati pa vplivajo na vrednost nepremičnine, ki ni ugodna za lastnika," navajajo na ministrstvu za finance. 

Ugovor le na podlagi uradne cenitve

Zato bo po novem, če bo novela zakona sprejeta, lastnik ocenjeni vrednosti nepremičnine lahko ugovarjal le na podlagi individualne cenitve njegove nepremičnine. To pa bo lahko naredil le usposobljeni ocenjevalec vrednosti, ki bo cenitev izdelal po mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti.

Lastniki bodo tako še vedno imeli možnost ugovora oziroma pritožbe na ocenjeno vrednost svoje nepremičnine, če za to obstajajo objektivne (posebne) okoliščine, navajajo na ministrstvu. 

Hkrati pa predlagana sprememba pomeni, da bo ugovor na ocenjeno vrednost povezan s stroški, saj bo cenilca moral plačati lastnik nepremičnine. 

Varovanje osebnih podatkov

Cilj zakona je tudi varovanje osebnih podatkov prodajalcev nepremičnin, zato po novem splošni javnosti ne bo več omogočeno povezovanje podatkov posamezne transakcije v evidenci trga nepremičnin s podatki o konkretnem prodajalcu nepremičnine. 

Evidenca trga nepremičnin sicer zagotavlja javnosti vpogled v podatke pravnih poslov z nepremičninami in s tem vpogled na trg nepremičnin. Dostop do teh podatkov je lahko pomemben za kupce in prodajalce nepremičnin, saj na podlagi identifikacijske številke (ID) nepremičnine, ki je bila prodana, ugotavljajo primerno vrednost podobne nepremičnine na bližnjih lokacijah. 

Na podlagi ID nepremičnine pa lahko splošna javnost zdaj dostopa tudi do podatka, kdo je prodajalec nepremičnine, torej prejemnik kupnine. Kar pa po mnenju pripravljavcev novele ni namen evidence trga nepremičnin. Tako bodo v evidenci po novem dostopni le podatki o lastnosti nepremičnine in približni lokaciji, ki je bila predmet pravnega posla, ne pa tudi osebni podatki pogodbenih strank. 

"Namen evidence trga nepremičnin namreč ni, da bi omogočala vsakomur dostop do podatka o točni prodajni ceni točno določene nepremičnine in s tem tudi do podatka o identiteti prodajalca, torej prejemnika kupnine. Ker je identifikacijska oznaka nepremičnin tudi osebni podatek, ki omogoča povezovanje podatkov posameznega posla s podatki o pogodbenih strankah npr. prek podatkov v zemljiški knjigi, je primerno, da tudi identifikacijska oznaka nepremičnin ni javen podatek," spremembo pojasnjujejo na ministrstvu. 

Podatek o identifikacijski oznaki nepremičnin, ki med drugim določa tudi točno lokacijo nepremičnin, pa bodo še vedno dostopni ocenjevalcem vrednosti za namene ocenjevanja vrednosti nepremičnin.

V noveli je določeno še, da bodo modele vrednotenja preverjali in po potrebi spreminjali vsaki dve leti.