Okoliščine, v katerih državljani živimo že več kot en mesec, zelo vplivajo tudi na stanovanjske kredite. Marsikoga v tem času obhajajo dvomi, kako bodo v teh razmerah lahko najeli stanovanjski kredit, ki ga nujno potrebujejo, saj so denimo že začeli graditi hišo ali pa gradnjo ali prenovo načrtujejo v naslednjih mesecih. Tudi tistih, ki morajo zaradi različnih razlogov v kratkem rešiti stanovanjski problem, je precej.
Povpraševanja po stanovanjskih kreditih je manj
V vseh bankah, ki so se odzvale na naša vprašanja, poudarjajo, da kljub omejitvam fizičnih stikov, vsem potencialnim kreditojemalcem zagotavljajo kakovosten dostop do vseh potrebnih informacij. Dobijo jih lahko po telefonu ali prek elektronskih poti. Ob tem pa v NKBM, Delavski hranilnici, Sberbank, NLB in Intesa Sanpaolo bank pravijo, da je povpraševanja po stanovanjskih kreditih zdaj manj.
„Ukrepi, ki jih je vlada sprejela za zajezitve širjenja okužb s koronavirusom, vplivajo na povpraševanje po vseh finančnih produktih, kar je v prvi vrsti treba pripisati prepovedi oziroma omejevanju gibanja ter ostalim ukrepom. Kako bodo zaostrene gospodarske razmere, spremembe na trgu delovne sile ter na nepremičninskem trgu vplivale na povpraševanje, pa je v tem trenutku nemogoče napovedati,“ pravijo v Delavski hranilnici.
V Intesa Sanpaolo bank pa k temu dodajajo, da je „vpliv epidemije na padec povpraševanja težko oceniti, saj je zmanjšano povpraševanje delno tudi posledica makrobonitetnih omejitev, ki jih je novembra lani sprejela Banka Slovenije.“
Manjše povpraševanje po stanovanjskih kreditih pa lahko pripišemo tudi zastoju nepremičninskega trga. „Ogledov in nakupov nepremičnin ni, prav tako pa v omejenem obsegu delajo notarji. Trenutno je še prezgodaj govoriti o zmanjšanju sklenjenih kreditih pogodb, saj se bo to pokazalo v prihajajočih mesecih,“ pojasnijo v NLB.
Samo v Gorenjski banki so povedali, da je povpraševanje enako kot je bilo pred obstoječimi razmerami, v DBS in UniCredit Bank pa podatka o povpraševanju ne razkrivajo.
Nižja kreditna sposobnost prosilcev
Morda še večja težava kot so omejitve gibanja in delovni časi bančnih poslovalnic, pa so spremenjene finančne razmere potencialnih kreditojemalcev. Precejšnje število zaposlenih je v teh dneh na čakanju ali polovičnem delovnem času, zaradi česar prejemajo precej nižje plače, veliko jih je delo izgubilo, če ne za daljši čas pa vsaj za nekaj mesecev. Ti zdaj do kreditov sploh ne morejo, prvim pa se bo kreditna sposobnost zagotovo znižala.
Če je bila ta še februarja ustrezna, zdaj ne bo več. Banke morajo namreč skladno z zakonom o potrošniškem kreditiranju pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati zadnjih 12 mesečnih plač. Vsaka mesečna plača, ki bo nižja od prejšnjih, pa seveda vpliva na to, koliko kredita lahko banka kreditojemalcu odobri. Več ko bo v izračunu nižjih plač, nižja bo kreditna sposobnost prosilca.
Poleg tega v vseh bankah opozarjajo tudi na to, da morajo pri ugotavljanju kreditne sposobnosti upoštevati tudi makrobonitetne omejitve, kar jim jih nalaga Banka Slovenije. Delna rešitev je v tem, da se odplačilo želenega zneska podaljša, na primer iz 20 na 30 let, vendar pa je v tem primeru treba upoštevati dejstvo, da to podraži kredit, končni znesek odplačila bo za to višji.
Obrestne mere ostajajo enake
Zanimalo nas je tudi, ali bodo banke zaradi nastalih razmer morda znižale obrestne mere in tako povečale dostopnost stanovanjskih kreditov. Vse po vrsti odgovarjajo, da za zdaj o tem ne razmišljajo ter poudarjajo, da so obrestne mere ugodne. Le iz NLB so sporočili, da bodo „razmere zagotovo pozorno spremljali in temu ustrezno tudi prilagajali obrestne mere. V tem trenutku so razmere na finančnih trgih precej nestabilne, posamezne centralne banke pa pospešeno ukrepajo. Tudi ECB bi utegnila še posegati v svoj monetarni instrumentarij, zato vplivi nedavnega ukrepa in morebitnih novih še niso povsem jasni.“
Po novem bodo torej vsi, ki so trenutno na čakanju ali pa imajo nižje plače, kot so jih imeli pred krizo, težje najeli stanovanjski kredit, ali pa ga bodo odplačevali dražje, kreditni pogoji namreč ostajajo nespremenjeni.