Trenutna bilanca je na večini domačih vrtičkov podobna. Plodovke se počasi poslavljajo, razen če jih ne gojite v rastlinjaku. Predvsem paprike in paradižniki z večjimi plodovi gredno h koncu. Presenetljivo pa vztrajajo še jajčevci in na primer češnjevci. Bučk in kumar praktično ni več.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt korenje Praznijo se grede s peso in črno redkvijo, z zgodaj sajenimi endivijami in radiči. Pobiramo že rdeče in navadno zelje, korenje, ves čas tudi por. Zaradi obilo padavin je dobro pobrati tudi buče.

V polnem "razcvetu" pa so kasneje sajeni radiči in endivije, brstični ohrovt, tudi koleraba in zelena še vztrajata na gredicah. Del zelenjavnega vrta smo namenili motovilcu in špinači. Kakšno gredico ali dve pa bomo kmalu namenili čebuli in česnu. Morda posejemo še zimsko solato.

Precejšen del vrta bo torej kmalu praznega. Kar pa ne pomeni, da vrtnine zgolj poberemo in gredice pustimo do naslednje pomladi. Pripraviti jih je treba na zimo in prihodnjo vrtnarsko sezono.

Foto: Profimedia zelenjavni vrt jesen Če še vedno zemljo prekopavate in si vrtnarjenja niste poenostavili, je zdaj čas, da grede prekopljete in prsti dodate uležan hlevski gnoj. Vendar le na tiste, kjer bodo prihodnjo sezono rastle najbolj požrešne zelenjadnice. Zato je prav, da že zdaj narišete kolobar za naslednje prve setve in sajenje. Druge grede le prekopljite, kompost jim boste dodali spomladi.

Če vrtnarite brez prekopavanja, pa grede le očistite plevela, zrahljajte zgornjo plast in jih prekrijte z debelo plastjo slame ali listja. Tako bodo počakale pomlad rahle in pripravljene na nove rastline. Spomladi boste dodali le kompost ali organska gnojila.

Foto: Profimedia zastirka No, tudi prekopane grede je dobro prekriti s slamo. Zastirka na gredah preprečuje, da bi padavine površino zbile, voda pa hranljive snovi spirala globino ali z gred. Tudi proti vetru in odnašanju prsti bodo zaščitene. Spomladi bo dela bistveno manj, saj zemlja ne bo zbita niti izsušena. In še ena prednost zastirke: na gredah propada in skupaj z mikroorganizmi ustvarja humusno plast.

Oktober je primeren tudi za domači kompost, le suho vreme je treba ujeti. Zdaj lahko kompostni kup sestavimo, lahko pa ga le premečemo in prezračimo, odvisno, od cikla. Velja namreč, da naj se kompost na kompostnem kupu ustvarja vsaj eno leto. Če smo ga sestavili spomladi, ga bomo zdaj premetali, če pa smo ga naredili lani jeseni, bomo zdaj ustvarili novega, starega pa pustili do pomladi, ko bomo kompost potresli po gredicah.

Foto: Profimedia kompost

Ta čas je tudi najbolj primeren za nove ali popravilo starih visokih gred. V novih se bo vsebina do pomladi posedla, saj v njih praktično ves čas potekajo organski procesi razpada, pri čemer se sprošča toplota in nastajajo hranljive snovi. Če grede naredimo in napolnimo šele spomladi, bo treba na te procese še nekoliko počakati.

Foto: Profimedia Visoke grede Visoke grede so vsakih nekaj let potrebne obnove. Morda je treba zamenjati le kakšno desko okvirja ali dodatno ojačati vogal, ki zaradi pritiska vse večje količine zemlje v gredi leze narazen. V petih do sedmih letih pa je treba gredo običajno nadrediti na novo. Vsebino stare grede, običajno je to le zemlja, saj vejevja, ki je tvorilo spodnjo zračno plast, ni več, uporabimo v novi gredi oziroma z njo dopolnimo druge.