Krovnega zakona, ki bi predpisoval, kakšne barve fasad so dovoljene ali vsaj sprejemljive, nimamo. Barve fasad so v domeni občin, če se te tako odločijo. Sprejeti morajo občinske odloke, v katerih lahko predpišejo, kateri barvni odtenki so dovoljeni, vendar so jih sprejele le redke. 

Kako uspešne so pri preprečevanju kršitev odloka, je odvisno od njih samih. Kršitelje bi morali preganjati občinski inšpektorji, vendar praksa nemogočih fasad, tudi v občinah, ki imajo odlok, kaže, da niso preveč uspešni. Vendar tudi to lahko razumemo, saj na tem področju vlada precejšnja zmeda. V nekaterih primerih nadzor in sankcioniranje lahko izvajajo občinski, v drugih naj bi bili pristojni gradbeni inšpektorji. 

Foto: 50 odtenkov slovenskih fasad Fasade Pri novogradnjah je barva fasade določena že v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. To pomeni, da bi kršitev, torej fasado, ki je drugačne barve, kot je zapisana v dokumentaciji, še posebej, če je ta intenzivna, kričeča, moteča, moral sankcionirati gradbeni inšpektor in ne občinski. 

Zaradi novega gradbenega zakona lahko v prihodnje vsaj na novogradnjah pričakujemo nekoliko bolj umirjene, za grajeno in kulturno krajino sprejemljive odtenke fasad, a le pod pogojem, da ima občina sprejet odlok o barvah fasad, oziroma, da projektant, arhitekt ne bo pristal na lastnikove želje po neustrezni barvi fasade. Ko je enkrat v projektni dokumentaciji barva določena, gradbeno dovoljenje pa pridobljeno, se bo graditelj moral tega držati, saj v nasprotnem ne bo dobil uporabnega dovoljenja, ki je po novem obvezno tudi za enodružinske hiše. 

Kaj se bo s to fasado zgodilo kasneje, pa je odvisno predvsem od lastnika hiše. Dodatno se namreč zaplete pri novih fasadah na obstoječih hišah. Če občina nima odloka o dovoljenih barvah fasad, ga ni predpisa, ki bi lastniku hiše preprečil, da svojo hišo pobarva, kakor mu srce poželi. Obnova fasade namreč spada med vzdrževalna dela, za katera ni potrebno gradbeno dovoljenje, zato tega posega ne more nihče ne pregledati ne nadzorovati in ne sankcionirati.

A krivde za nemogoče barve fasad, ki jih gledamo vsak dan, ne moremo valiti zgolj na zakonodajalce in občine, težava so predvsem lastniki hiš, ki ne vidijo dlje kot do svojega praga. Ne zavedajo se, da je zunanja podoba hiše del javnega in del stavbne dediščine, ki ne vpliva le na prebivalce hiše, temveč na vso okolico. Priča o neki kulturi oziroma pomanjkanju te, o pomanjkanju likovnega okusa in neskončni brezbrižnosti lastnika hiše. 

Foto: 50 odtenkov slovenskih fasad Fasade Kar je precej tipično za veliko slovenskih graditeljev. Odkar v družbi vse bolj prevladuje individualizem, je skupno odrinjeno na rob, zato se marsikateri posameznik o skupnem sploh ne sprašuje več. Rezultat pa je krajina, o kateri je etnolog, prof. dr. Janez Bogataj nekoč zapisal, da nastaja zaradi papagajstva, tudi strokovnega, ki je ena največjih značilnosti velike neustvarjalnosti sodobne Slovenije, kar ustvarja odlične razmere za razvoj sveta idealov in vrednot, ki so le različica resničnostnih šovov. Bogatajev zapis se ne nanaša le na barve fasad, temveč tudi na arhitekturo hiš z različnimi stolpišči, izvlečenimi deli, nadzidki in prizidki, balkoni, ki je bila značilna za prvi dve desetletji po osamosvojitvi. Zato se zdi, kot bi bili v velikem nakupovalnem središču z barvami, na posameznih delih države, celo znotraj posameznih vasi, pa lahko opazujemo pravo pobarvanko, slovenska pokrajina je postala Disneyland.

Zato na vseh koncih Slovenije na fasadah družinskih hiš lahko „občudujemo“ neverjetne barve in njihove kombinacije. Zbirko takšnih fasad skrbno beleži skupina na facebooku, nekaj si jih lahko ogledate v galeriji zgoraj, še več pa FB-profilu 50 odtenkov sloveskih fasad. 

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.