Bolj kot sajenje sadik je septembra v ospredju setev. Zdaj je čas za setev zimske solate, motovilca in špinače, sejemo pa lahko tudi redkvico, rukolo in blitvo.
Zimska solata
Ko govorimo o zimski solati, mislimo na prezimne sorte, ki jih sejemo do konca septembra, lahko tudi pozneje. Strokovnjaki priporočajo, da krhkoliste solate sejemo v začetku septembra in kasneje še v začetku oktobra, mehkoliste pa nekoliko kasneje, sredi septembra in sredi oktobra.
Ne sejemo jih zraven peteršilja, dobro pa bodo uspevale skupaj s špinačo. Setev ne redčimo pred zimo, temveč šele februarja ali marca, ko bo zemlja že dovolj rahla za okopavanje.
Zimske solate lahko tudi sadimo, vendar so sadike manj odporne na zimo, kot solata, ki zraste iz semena.
Nekateri ste motovilec že sejali, drugi ga bomo v prvih dneh septembra. Tako ga bomo prvič pobirali že letos, če pa se odločite za poznejšo setev, vse do konca meseca ali celo v začetku oktobra, pa ga boste pobirali naslednje leto.
Špinača
Podobno velja za špinačo, tisto, ki jo sejemo v prvi polovici meseca, bomo lahko rezali že letos, kasnejše setve, čas je tudi še oktobra, pa spomladi naslednje leto. Sejemo jo na gredice, ker so raste plodovke, torej paradižnik, paprika, jajčevci kumare, bučke in buče, lubenice in melone, tudi feferoni.
Rukolo lahko sejemo med solato, čas za setev redkvic pa je najkasneje prva polovica septembra. Pobirali jih bomo še letos.
Razen rukole, vse naštete zelenjadnice sejemo v vrste in vsevprek, saj jih bomo tako ob koncu zime lažje okopali. Medvrstna razdalja pri zimski solati naj bo 30, pri špinači 25 in pri motovilcu 20 centimetrov.
Gredic ne gnojimo
Gredic ni treba gnojiti, le zgornjo plast zemlje pred setvijo nekoliko zrahljamo. Če bodo rasle v pognojeni zemlji, bodo manj odporne in bodo slabše prezimile.
Predvsem por in drobnjak sta septembra tarči porove zavrtalke. To je muha, katere črvički delajo škodo na omenjenih rastlinah. Predvsem por je treba zato zaščititi z agrokopreno, ki jo razpnemo če loke, saj mu moramo zagotoviti dovolj višine in zraka. Pomaga lahko tudi lesni pepel, ki ga potrosimo okoli rastlin, vendar uspeh ni nujno zagotovljen.
Zelišča
Nekaj opravka si lahko damo tudi z zelišči. Trajna zelišča zdaj iz vrta presadimo v lončke, ki jih prestavimo v stanovanje, najbolje na polico kuhinjskega okna. Prav tako v lončke posejemo enoletna zelišča. Pri tem smo pozorni, da jih ne zasipamo z zemljo, saj bolje kalijo na svetlobi. Tako si bomo sveža zelišča zagotovili tudi čez zimo.
Zaloga čebulčka in česna
Septembra sicer še ni čas za sajenje čebulčka in zimskega česna, vendar pa je dobro, da si vsaj priskrbimo zaloge. Predvsem slovenskih sort kot je ptujski luk in ptujski jesenski (česen), rado oktobra zmanjka.
Zeleno gnojenje
Če prezimnih zelenjadnic ne nameravati sejati, ali pa vam bodo kljub setvi, ostale prazne gredice, nanje posejte rastline za zeleno gnojenje in tako poskrbite, da bo zemlja spomladi rahla in hranljiva. Ena od rešitev je tudi, da prazne gredice zastrete s plastjo slame. Prek zime bo preperela in tvorila hranljiv humus, spomladi pa jo le zadelamo v zemljo.