Zaradi visokih cen energentov vlada odreja različne oprostitve oziroma zamrznitve plačila dajatev na energente. Zadnja takšna je oprostitev plačila prispevka za OVE in SPTE za gospodinjske odjemalce električne energije, ki je začela veljati 1. novembra in bo veljala vse do konca prihodnjega leta. 

Nižje položnice in nižja inflacija

Ukrep ima dva cilja, in sicer znižati stroške na položnicah za električno energijo in znižati inflacijo. Po izračunih SURS dražja električna energija k letni stopnji inflacije prispevala 0,9 odstotne točke, ukinitev prispevka OVE in SPTE pa naj bi se znatno poznala pri znižanju inflacije že novembra.  

Povprečni gospodinjski odjemalec z letno porabo 4035 kWh in obračunsko močjo 7 kW bo v enem letu plačal približno 76 evrov manj, večji odjemalec z letno porabo 10.000 kWh in obračunsko močjo 10 kW, ki predstavlja tipično štiričlansko gospodinjstvo s toplotno črpalko ali drugim velikim porabnikom, pa bo v enem letu plačal 108 evrov manj. Koliko prinaša drugim, lahko preberete tukaj.

Bo primanjkljaj treba nadomestiti?

Čeprav smo odjemalci zadovoljni, da bodo kar 14 mesecev zneski na položnicah nekoliko nižji, letni prihranki pa ne zanemarljivi, je vprašanje, ali bomo davkoplačevalci izpad te dajatve, podobno kot pri oprostitvi plačila omrežnine, morali na tak ali drugačen način povrniti. 

Znano je, da državi grozi tožba zaradi zamrznitve omrežnin, ki jo je v začetku lanskega leta odredila vlada Janeza Janše, veljala pa je od 1. februarja do 30. aprila 2022. Elektrodistribucijska podjetja so zaradi zamrznitve omrežnin, ki so ji nasprotovali Agencija za energijo, sindikat delavcev energetike Slovenije in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ostala brez dela prihodkov, šlo naj bi za 68 milijonov evrov. Posledično so zmanjšala načrtovane naložbe v omrežje in večinoma poslovala z izgubo.

Kot lahko razumemo odgovor ministrstva za okolje, podnebje in energijo, izpada prihodkov in naslova dajatev OVE in SPTE ne bo treba nadomestiti, saj je na računu, na katerem se ta dajatev zbira, velik presežek. „Trenutna bilanca prilivov in odlivov te namenske dajatve dopušča začasno oprostitev plačila za gospodinjske odjemalce.“

Dajatev je namenjena naložbam v OVE

Prejemnik dajatve je Borzen oziroma njegov center za podpore, ki je operativni izvajalec podporne sheme za okolju prijazne načine proizvodnje električne energije. Podporne sheme so instrument državne pomoči, ki z višjimi odkupnimi cenami omogoča izvedbo naložb v obnovljive vire energije in visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije, potrebnih za dosego državnih ciljev glede deleža uporabe obnovljivih virov v končni porabi energije.

Ali preprosto povedano, dajatev OVE in SPTE plačujmo, da država lahko subvencionira naložbe v sončne, vetrne, hidroelektrarne in druge proizvodne vire, ki elektriko in toploto proizvajajo iz obnovljivih virov energije in hkrati doseže cilj deleža OVE v končni bruto rabi energije, ki si ga je postavila sama. 

Presežki na računu že več let

Po podatkih ministrstva se že več let na račun steka več sredstev, kot jih center za podpore nameni za subvencije, zato se, tako na ministrstvu, izpad sredstev v višini približno 55 milijonov evrov ne bo poznal in ne bo vplival na podporno shemo dodeljevanja spodbud. „Oprostitev ne bo vplivala oziroma ne bo manj podpor, ker se je za zdaj iz prispevkov nateklo dovolj sredstev. Poleg tega oprostitev velja le za gospodinjske odjemalce električne energije,“ pravijo na ministrstvu. 

Ocenjujejo, da bo do konca letošnjega leta na računu več kot 300 milijonov evrov presežka. Iz preteklih podatkov pa lahko razberemo, da se presežek iz leta v leto povečuje, saj je bil leta 2021 presežek nekaj več kot 292 milijonov evrov, kar pomeni, da obvezniki za plačilo te dajatve vsako leto plačamo bistveno več, kot center za podpore izplača subvencij. 

Letos aktivna poraba denarja

Na minirstvu zagotavljajo, da so se sredstva leto začela aktivno porabljati. Ta mesec je Borzen objavil javni poziv za dodeljevanje nepovratnih sredstev za spodbujanje proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov ter za shranjevanje električne energije in toplote, skupna vrednost je 150 milijonov evrov. Iz tega prispevka bo leta 2024 financirana tudi nova naložbena pomoč za samooskrbo, ki začne veljati s 1. januarjem 2024, po poteku net meteringa, prvi razpis pa bo objavljen spomladi. 

Namesto v naložbe, denar tujcem

Iz zbranih sredstev vsako leto plačamo tudi strošek tako imenovanega statističnega prenosa, ker zaradi premalo vlaganj v OVE ne dosežemo zastavljenega deleža OVE. Nacionalni cilj do leta 2020 je bil 25 odstotkov v končni bruto rabi energije, do leta 2030 pa je ta povišan na 27 odstotkov. Cilj do leta 2020 smo dosegli tako, da je Slovenija sklenila sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije s Češko republiko in ji za manjkajoči delež energije iz OVE v višini 465 GWh, plačala približno pet milijonov evrov. Za leto 2022 bo ta strošek predvidoma več kot 12 milijonov evrov.

katarina.n.mal@styria-media.si