Ni hujšega, ko na zelenjavnih gredicah namesto mladih rastlin zagledamo le še štrclje stebel, ki se zaradi sluzi, za seboj jo pustijo polži, srebrno svetlikajo. Mlade sadike solate, zelja, ohrovta, cvetače, brokolija, bučk, kumar in buč, graha obgrizejo oziroma pojejo tako učinkovito, da od njih ne ostane praktično nič. Posaditi je treba nove. 

Foto: Žurnal24 polži V nevarnosti pred polži pa niso le mlade rastline, nevarnost namreč ne mine, ko te zrastejo. Polži, še posebno, če jih je veliko, pojedo vse, do česar se na vrtu priplazijo. In čeprav so pregovorno počasni, čez noč lahko naredijo tudi 10 metrov do hrane, ko se najejo, pa se vrnejo v svoja skrivališča. Zanje je značilna tudi velika požrešnost, v eni sami noči lahko pojejo do polovice svoje teže. Če jih je veliko, lahko čez noč pojejo in uničijo precej vrtnin. 

Foto: Žurnal24 polži Največja nadloga na slovenskih vrtovih so lazarji, v zadnjem času pa med njimi prevladujejo španski lazarji, ki so ponekod precej izrinili velike rdeče lazarje. 

Naravne metode, ki so uspešne le delno

Vrtičkarji se tako že leta na zelo različne načine borijo proti tem sluzastim plenilcem. Predvsem tisti, ki želijo vrtnine pridelati na kar se da naraven način ali celo vrtnarijo ekološko, se izogibajo kemičnim pripravkom in poskušajo naval polžev preprečiti drugače. V zadnjih letih smo lahko slišali za vrsto metod. 

Tako naj bi polže odganjale oziroma jim preprečevale pot na vrt različne mehanske ovire. Med njimi so denimo aluminijaste ograjice, deset centimetrske prepreke iz zdrobljenih jajčnih lupin, žagovine, grobega peska, hrastovega lubja, kava. Če bi to v resnici delovalo, potem polži nikoli ne bi preplezali stranic visokih gred, ki so narejene iz neobdelanih plohov, torej polne majhnih štrlečih trsk. A izkušnje kažejo, da vse to polže le nekoliko upočasni, ne prepreči pa njihove namere, da bodo prilezli do hrane. 

Foto: Profimedia polži Tudi vabe s pivom, ki ga natočimo v zemljo zakopane kozarčke, so bolj ko ne neuspešne. Polže naj bi odganjale nekatere vrtnine, denimo čebula, a tudi to jim ne pride do živega. Brez sramu pojedo solato, ki raste med čebulo. Tudi žametnice in ognjič, ki rastejo na gredicah niso zadostna obramba pred polži. 

Še najbolj učinkovita metoda je soljenje tal. Sol namreč polže dehidrira, zaradi česar poginejo. A tu se pojavi druga težava, nič manjša kot so polži. Sol v prsti škoduje rastlinam, saj preprečuje črpanje hranilnih snovi iz zemlje in uničuje prst. Zato je ta metoda pirova zmaga. 

Vedno urejen vrt

Kaj torej preostane vrtičkarjem? Najprej je treba poskrbeti, da je na vrtu čim manj neurejenih senčnih vlažnih mest, ki jih polži naravnost obožujejo. Privlači jih visoka trava, nepokošena podrast pod drevesi, odložen les, tudi organski odpadki, ki jih zbiramo za kompost. 

Tam najdejo svoja skrivališča, v katerih preživijo čez dan, hkrati pa na teh mestih pozno poleti in zgodaj jeseni ležejo jajčeca. Polži so dvospolniki, ki izležejo od 300 do 400 jajčec, ta prezimijo, spomladi pa se iz njih izležejo novi osebki. 

Redno pobiranje polžev

Iz svojih skrivališč polži prilezejo zgodaj zjutraj, v času rose, in zvečer. Takrat je čas, da se jih lotimo. Pobiranje polžev je namreč ena od najbolj učinkovitih metod za njihovo zatiranje. Svetujemo, da si nadenete rokavice, saj sicer na prstih ostaja njihova sluz, ki se strdi kot lepilo in jo je težko odstraniti. Zbrane polže je treba uničiti. Kako to naredimo, je odvisno od posameznika, najbolje je, da jih čim hitreje mehansko pokončamo. 

Foto: Profimedia polži Ker pa je pobiranje polžev zamudno, hkrati pa ni nujno, da imamo čas za to prav vsako jutro ali večer, je dobro uporabiti še sredstva za zatiranje ali odganjanje polžev. 

Drobna modra zrnca so dobra vaba

Pripravkov je na trgu vsako leto več, ločijo pa se po glavni učinkovini, načinu delovanja na polže, obliki in karenci. 

Najbolj razširjeni so limacidi, to so sredstva za zatiranje polžev, ki kot glavno učinkovino vsebujejo železov (III) fosfat, razlikujejo pa se po njegovi koncentraciji. Ti limacidi so primerni tudi za uporabo pri ekološkem vrtičkarstvu, čeprav gre za fitofarmacevtska sredstva (FFS). Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin jih je šest uvrstila v skupino FFS, ki so namenjena za nepoklicno rabo, v manjših pakiranjih in se lahko prodajajo tudi v prodajalnah z neživilskim blagom in uporabljajo brez potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine. 

Foto: Profimedia polži Običajno so v obliki modrih ali modrozelenih zrnc, ki jih enakomerno posipamo po površini, pri čemer se je vedno treba držati natančnih navodil na embalaži. Najbolje, da jih posipamo takoj, ko na vrtu opazimo polže. Zrnca jih privlačijo, delujejo kot vaba, ki jo polži pojejo. Zaradi tega jim ni več do hranjenja z vrtninami, zavlečejo se v zemljo in tam poginejo. Nekateri pa kar obležijo na mestu, kjer so vabo pojedli. Niso pa nevarna za hišne ljubljenčke in druge živali, ki bi jih morda pojedle. 

Sredstva so, vsaj tako zagotavljajo proizvajalci, precej odporna na vlago. Manjše padavine jih ne bodo raztopile, obilno deževje pa zagotovo, zato jih bo treba po tem posipati ponovno. Na embalaži je treba preveriti, kolikokrat v sezoni jih lahko posipamo. 

Pomembna lastnost pripravkov z železovim (III) fosfatom, je, da karenca ni potrebna. Ta pomeni varnostno čakalno dobo oziroma čas, ki mora preteči od uporabe sredstva, da je živilo, okoli katerega smo jih posipali, primerno za uživanje. Če karence ni, lahko živilo uživamo takoj. 

Vseeno pa je pred nakupom pripravka treba na embalaži podatek o karenci preveriti in izbrati tistega, ki karence nima. Pri uporabi pa je treba vedno paziti, da zrnc ne posipamo po rastlinah, med liste ali po plodovih. 

Na vrtu Upoštevajte ta pravila, pa bo paradižnika poleti veliko

Sredstva, ki polže odganjajo in krepijo rastline

Druga skupina pripravkov so tisti, ki temeljijo na hidratiziranem magnezijevem sulfatu. Prav tako jih potresemo okoli rastlin. Ker lahko absorbirajo veliko vode, se ustvari suha površina, ki polže odganja, hkrati pa ti v stiku z granulami dehidrirajo, zato se umaknejo, vendar ne poginejo. Kot zagotavljajo proizvajalci, naj bi snov tudi krepila odpornost rastlin.

Podobno velja tudi za pripravke iz četrte skupine, to so homeopatska sredstva, ki po eni strani krepijo odpornost rastlin, po drugi pa s svojim delovanjem odganjajo polže. Tudi v tem primeru ti ne poginejo. Homeopatske pripravke, ki so običajno v tekoči obliki, redčimo z vodo, z mešanico pa zalivamo ali pršimo rastline. Kot navajajo proizvajalci, so popolnoma naravni in povsem neškodljivi za okolje, ljudi in druge živali. 

Kombinacija rednega pobiranja polžev in uporaba enega od limacidov je zagotovo najboljša kombinacija, da se polžev učinkovito znebimo, predvsem pa preprečimo, da bi dočakali obdobje, ko ležejo jajčeca in tako poskrbimo, da jih bo tudi prihodnje leto čim manj.