V drugi polovici februarja se začne sezona setve semena za vzgojo domačih sadik. Zdaj je čas, da posejemo paprike in čilije, jajčevce, lubenice, zimske in pomladanske solate, zgodnje kapusnice, blitvo, gomoljno, stebelno in listno zelene, poletne-jesenske pore, sladki komarček.
Večina vrtičkarjev seme za vzgojo sadik in tudi za setev na prosto, ko bo čas za to, kupi. Ponudba v specializiranih trgovinah je res velika, znajdemo se pred metri in metri stojal z vrečicami semen, kar marsikomu v resnici povzroča težave, kaj izbrati.
Lansko seme in test kalivosti
A preden se odpravimo po nakupih, najprej preverimo, ali nam je kaj semena in katero ostalo od lani. Letos ga lahko uporabimo, če smo lani takoj po uporabi vrečico s preostalim semenom dobro zaprli in shranili na hladno, suho in temno mesto. Seveda preverimo tudi rok uporabe, ki je odtisnjen na vrečici. Ta sicer velja za zaprto vrečico, vendar seme lahko uporabimo tudi še eno leto po odprtju.
Vedeti pa je treba, da se je to seme v enem letu nekoliko spremenilo, saj je živo in je porabljalo hranljive snovi. Zato je splošna kalivost tega semena lahko slabša, zato velja to preveriti s preprostim testom kalivosti. Če smo z rezultatom zadovoljni, seme uporabimo za novo sezono, če ne, pa kupimo novega.
Konvencionalno ali bio seme?
Pred nakupom novega semena si pripravimo seznam vrst in sort zelenjadnic, ki jim bomo gojili na zelenjavnem vrtu. Strokovnjaki opozarjajo, naj semen v trgovinah ne izbiramo zgolj po fotografijah na vrečicah, temveč preverimo tudi druge lastnosti, ki so napisane na njih.
Najprej se odločimo ali se bomo zadovoljili s konvencionalnimi semeni ali bomo raje posegli po ekološkemu ali celo biodinamičnemu semenu. Razlikujejo se po tem, kako je bila gojena rastlina, iz katere so odvzeli seme.
Konvencionalne rastline so bile med pridelavo deležne fitofarmacevtskih sredstev, s katerimi jih zaščitijo pred škodljivci, virusi, bakterijami, skratka različnimi boleznimi. Uporabljajo tudi herbicide, s katerimi zatirajo plevel in kemična mineralna gnojila.
Izbira konvencionalnega semena med drugim pomeni, da bo rastlina, ki bo zrasla iz njega, bolj razvajena in manj prilagodljiva. Manj bo odporna proti boleznim in škodljivcem, zato bo med svojo rastjo potrebovala več zaščite. Takšno seme ni primerno za ekološko vrtnarjenje.
Ekološka semena so odvzeta ekološko vzgojenim rastlinam, pri čemer niso uporabljali ne fitofarmacevtskih sredstev ne kemičnih mineralnih gnojil, temveč naravne pripravke za zaščito. Enako velja za rastline, ki so vzgojene po biodinamični metodi, le da so pri njihovi vzgoji upoštevali še zakonitosti ozvezdij in planetov.
Posledično so rastline ki bodo zrasle iz ekološkega in biodinamičnega semena bolj odporne, trdožive in prilagodljive. Za njihovo rast in zaščito ne bo treba uporabljati mineralnih gnojil in drugih strupov.
Avtohtono ali tuje seme?
V naslednjem koraku se lahko odločamo med avtohtonimi in udomačenimi sortami na eni ter tujimi sortami semen na drugi strani. Strokovnjaki priporočajo, da če obstajajo, izberemo avtohtone in udomačene sorte. Avtohtona ali domača sorta je sorta, ki je nastala iz avtohtonega izvornega semena in ni bila načrtno žlahtnjena ter se prideluje, vzdržuje in razmnožuje v Sloveniji, pravijo v Semenarni Ljubljana. Udomačena ali tradicionalna sorta, pa je sorta tujega porekla, ki je dobro prilagojena na slovenske pridelovalne razmere in se vzdržuje ter prideluje v Sloveniji.
Oboje so praviloma bolj odporne od primerljivih tujih sort, saj so prilagojene tukajšnjim razmeram, poznamo pa tudi izjeme, denimo paradižnik volovsko srce, ki je avtohtona sorta, vendar zelo občutljiva.
Med avtohtonimi najdemo posamezne sorte čebule in česna, solat, motovilca, paradižnika in paprike, repe, fižola, rumenega korenja, kolerabe, buč.
Za vso drugo zelenjavo, ki jo bomo golili seveda izberemo tuje sorte. Pri tem preverimo, ali je na vrečici semena napisano, na katere bolezni je odporna, ali in koliko je odporna na sušo.
Na voljo pa je tudi vse več hibridnih križancev, označeni so z oznako F1, ki so jih vzgojili prav za to, da bodo odporni na nekatere bolezni in sušo.
Tretirano ali netretirano seme?
Zadnji korak pred končno izbiro semena pa je pregled podatkov, ki so oziroma morajo biti navedeni na zadnji strani vrečice. Preverite datum uporabe, ki naj bo vsaj še dve leti, če želite del semena spraviti za naslednjo sezono. Zelo pomemben je tudi podatek o kalivosti, ki naj bo 90 odstotkov. To pomeni, da bo pri kalitvi 90 od 100 semen razvilo normalne kali, sposobne da se iz njih razvijejo sadike in kasneje normalne rastline.
Pri konvencionalnem semenu preverite, ali je bilo tretirano ali ne, in izberite netretirano seme. Zapis o tem mora biti na zadnji strani vrečice. Če je bilo seme tretirano, pomeni, da so ga razkužili s fungicidi, ki naj bi obvarovali rastline pred škodljivci in raznimi glivičnimi obolenji in s tem povečali pridelek.
Če ste izbrali ekološko ali biodinamično seme, mora biti na vrečici natisnjen tudi certifikat in navedeno poreklo semena.
Preberite pa tudi opis sorte, v katere so navedeni zunanji videz, okus, razmere za rast. Pri nekaterih so navedeni tudi dobri sosedi in prezimnost sorte. V obliki sličic in preglednice pa morajo biti navedeni tudi podatki o času setve, presajanja na prosto in pobiranja pridelka. Označene so tudi razdalje v vrsti in medvrstne razdalje.
Navedena sta lahko tudi čas in temperatura kaljenja, kar je za pravočasno vzgojo sadik še kako pomembno.
Če katera rabi sveže seme, naj se obrne name.