Po podatkih mednarodne agencije za energijo kar 79 odstotkov vsega proizvedenega polisilicija, 85 odstotkov celic in več kot tri četrtine iz njih narejenih fotovonapetostnih modulov, prihaja iz Kitajske, poroča nemški Der Spiegel. Kar 97-odstoten pa je delež Kitajske, ko gre za izhodiščni material, tako imenovane rezine. To so kot las tanke silicijeve ploščice, ki jih predelajo v celice.
Kitajska vlada se je odločila, da bo ta monopol izkoristila in pred časom najavila omejitev ali prepoved izvoza, kar naj bi izjemno vplivalo na fotovoltaično panogo v Evropi in Združenih državah Amerike. Za zdaj gre še za napoved, pa vendar je pomembno vprašanje, ali ta lahko vpliva tudi na edinega slovenskega proizvajalca fotovonapetostnih modulov, družbo Bisol iz Latkove vasi.
Kot so nedavno pojasnili za Finance, naj bi po njihovih informacijah za zdaj šlo le za tehnologije, vezane na proizvodnjo silicija, zato zadeva vsaj za zdaj na Bisol ne vpliva, prav tako ne čutijo težav na področju nabave.
Slovenski solarni dinozaver
Družba tako tudi po 20 letih delovanja ostaja v panogi, kjer so jo zaradi dolge prisotnosti celo oklicali za solarnega dinozavra. Solarne module proizvajajo že vse od leta 2004, pet let kasneje pa so jim dodali še proizvodnjo nosilnih konstrukcij in vlaganja v sončne elektrarne. V tem času se je z evropskega trga proizvodnje fotovoltaike umaknilo marsikatero evropsko podjetje, saj so trg preplavili moduli azijskih, predvsem kitajskih proizvajalcev.
V Bisolu na leto proizvedejo približno 750 MW solarnih modulov, ki jih izvažajo v več kot 100 držav sveta. Kot so povedali za Žurnal24, so nedavno osvojili celo Antarktiko. Večino letne proizvodnje sicer izvozijo, na domačem trgu prodajo le od tri do pet odstotkov proizvodnje, pa vendar je, tako poudarjajo, zanje prisotnost v Sloveniji izjemno pomembna.
Niso vsi azijski moduli enaki, razlike se pokažejo šele pri delovanju
Azijskih proizvajalcev solarnih modulov sicer ne mečejo vseh v isti koš, pravijo, da niso vsi izdelki, ki prihajajo iz Azije enaki, ukvarjajo se predvsem s tem, da so njihovi izdelki kar najbolj kakovostni. „Ključne razlike med solarnimi moduli različnih proizvajalcev se pokažejo šele pri njihovem delovanju in življenjski dobi.“
Poleg življenjske dobe je pomembno predvsem, kolikšna je degradacija moči modulov v tem času. Ni vseeno, kolikšna je izhodna moč proti koncu življenjske dobe.
Po 25 letih delovanja 100-odstotna moč
Azijski proizvajalci, ne vsi, veliko njih pa, na papirju trdijo eno, v praksi pa se pokaže nekaj povsem drugega, pravijo v Bisolu. "Tega nihče ne nadzoruje, a ni redko, da Bisol na primer v Italiji prevzema številne, tudi večmegavatne projekte, kjer sončne elektrarne že po sedmih letih obratovanja ne delujejo več zaradi prvotne izbire cenenega proizvajalca modulov."
Na kakovost modula poleg kakovosti materialov odločilno vpliva proces proizvodnje. "Številni proizvajalci po svetu uporabljajo neprimerne prakse za zniževanje stroškov izdelave, ki jih je s prostim očesom nemogoče zaznati."
Evropska proizvodnja je v solarni industriji prava redkost, saj zahteva mnogo višje standarde kakovosti v primerjavi z azijskimi. "Naša kakovost je stalno preverjena skozi več kot 20 različnih testiranj in neodvisnih pregledov kupcev ter potrjena s stotinami mednarodnih in za posamezne države specifičnih certifikatov."
Kombinacija modulov in podkonstrukcije
Ena od dodatnih prednosti, ki jo ponujajo, je kombinacija modula in podkonstrukcije, ki jo prav tako proizvajajo. Njihovo konstrukcijo lahko sicer uporabijo tudi za nameščanje modulov drugih proizvajalcev, vendar kot pravijo, je bila razvita v kombinaciji z njihovimi moduli. To denimo olajša delo inštalaterja sončne elektrarne, saj nima težav z namestitvijo in prilagajanjem elementov dotični elektrarni, prav tako je bolj preprosto, da vse elemente elektrarne nabavi na enem mestu.
Po drugi strani za končnega uporabnika to pomeni zanesljivo in mehansko trdno kombinacijo, ki bo na strehi zdržala vse vremenske razmere in dolgo življenjsko dobo, še dodajo v Bisolu.
Katarina Nemanič, nam lahko postrežete s konkretnimi podatki o solarnih modulih, ki "po 25 letih delovanja še vedno delujejo s …
A so torej končno že uspeli izdelati takšno solarno celico, ki bo lahko izplačala stroške svoje izdelave ?
Jaz mislim, da Kitajci že dajo realne podatke od sebe, imajo pa svoje merske enote. Denimo za čas, kako dolgo …