Zakonodaja je pri zahtevah o obveznih malih bioloških čistilnih napravah (MBČN) popustila. Po prvotni uredbi je veljalo, da bi morali vsi lastniki hiš, ki nimajo možnosti priključka na javno komunalno omrežje, zdaj pa za odvajanje komunalnih voda iz gospodinjstva uporabljajo pretočne in nepretočne greznice, nove MBČN namestiti najkasneje do konca leta 2017.
Potem so ugotovili, da se načrt preprosto ne bo izšel. Zdaj velja, da greznice lahko uporabljamo, le prazniti jih moramo redno oziroma vsaj vsaka tri leta, stroške za to pa večina komunalnih podjetij že obračunava na mesečnih položnicah. Pretočne greznice, če so zgrajene v skladu s pravili gradbene zakonodaje, ki je veljala v času njihove izgradnje, pa moramo nadomestiti z MBČN v primeru, da bomo rekonstruirali hišo, ali pa, če so dotrajane in puščajo.
SRB princip ali rastlinska čistilna naprava
Odločimo se lahko za MBČN, ki deluje po principu SRB (sekvenčni biološki reaktor), ali za rastlinsko čistilno napravo, o kateri smo že pisali. Obe odpadne vode očistita več kot 95-odstotno, tako da jih brez zadržkov lahko spustimo v okolje.
V osnovi se v MBČN odpadne vode očistijo s pomočjo mikroorganizmov (biomase), ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Običajno so to aerobne bakterije, ki v čistilno napravo pridejo z odpadno vodo, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka.
Tehnologija čiščenja bioloških naprav je lahko različna, za gospodinjstva pa je najbolj primerno čiščenje s fiksnimi nosilci, ki so v napravi, in na katerih se zadržujejo mikroorganizmi. Z njimi se v napravo dovaja tudi zrak, vse skupaj je v odpadni vodi, tako da se mikroorganizmi lahko razmnožujejo.
Čiščenje v nadzorovanih ciklih
Natančneje celoten proces čiščenja v sodobnih napravah poteka v več fazah, zato so čistilne naprave običajno sestavljene iz dveh ali treh delov ali prekatov. V prvem delu, to je primarni usedalnik, se zbirajo odplake, ki po odvodnih ceveh pritečejo iz gospodinjstva. Tu poteka mehansko čiščenje, s katerim se iz vode odstranijo večji, grobi deli, in se kot mulj usedajo na dno. V drugem delu poteka biološko čiščenje po postopku SBR. To pomeni, da proces čiščenja običajno poteka v treh osemurnih ciklih, odvisno od količine odpadnih vod.
Samodejno delovanje
Delovanje naprav je samodejno in krmiljeno z manjšim računalniškim sistemom, ki zaznava spremembe, kot so nihanje količine odpadne vode, ki priteka, samodejni preklopi na fazo mirovanja, izpad električne energije (samodejno preklopi na fazo mirovanja ob izpadu električne energije) in podobno. Naprave ni treba vklapljati in izklapljati, prav tako lahko brez skrbi odidemo na dopust, saj bo delovanje prilagodila zmanjšanemu dotoku odpadnih vod med našo odsotnostjo.
Za delovanje je potrebna električna energija. Porabijo približno 50 kilovatnih ur elektrike na leto, preračunano na eno osebo. Za enodružinsko hišo je letni strošek porabljene električne energije približno 20 do 50 evrov.
Postavimo jih lahko kjer koli
Možnosti za namestitev biološke čistilne naprave je več. Če je ob hiši že greznica, ki je neprepustna in vsaj dvoprekatna, se čistilna naprava lahko namesti vanjo. Druga možnost je, da se greznica uporabi kot prvi prekat, v katerem se zbira odpadna voda in mehansko očistijo trdni delci. Greznico se poveže s čistilno napravo, ki ima lahko manjši zbiralnik. Lahko pa se odločimo za samostojno čistilno napravo z večjim zbiralnikom.
Pri novogradnjah je običajna odločitev postavitev samostojne čistilne naprave, ki je načrtovana že v projektni dokumentaciji, pri starejših gradnjah, kjer obstajajo greznice, je najpogostejša odločitev vgradnja naprave vanje. Če se pri stari gradnji odločimo za samostojno postavitev, je pred tem treba na pristojni upravni enoti pridobiti lokacijsko informacijo.
Obstoječo greznico je treba najprej očistiti, potem pripraviti po navodilih dobavitelja čistilne naprave. Pri greznici mora biti napeljana tudi električna energija, na katero se priključi naprava. En prekat v greznici se izkoristi za zbiralnik, v drugega se vgradijo nosilci, na katerih poteka biološko čiščenje. Druga možnost je vgradnja tako imenovanega čistilnega modula na predelno steno greznice, ki deluje podobno kot samostojna naprava.
Poskrbeti je treba za izkop
Za samostojno čistilno napravo je treba pred montažo izkopati dovolj veliko jamo, utrditi dno, še bolje je, če se ga zalije s tanko plastjo betona. Prostor za postavitev čistilne naprave je lahko kjer koli, zagotovljen mora biti samo dostop za vozilo z dvigalko, ki napravo pripelje. Običajno se izbere mesto, kjer je naprava čim manj vidna in nemoteča, čeprav je delovanje tiho in ne povzroča nikakršnega smradu.
Če ni druge možnosti, se jo lahko postavi tudi sredi dvorišča, saj so naprave, potem ko se jih namesti v jamo in zasuje z zemljo, pohodne. Površina nad njimi se tudi tlakuje, tako da se prek njih lahko vozi. Zaradi vzdrževanja mora bili omogočen dostop.
Naročnik mora pred montažo in zagonom pripraviti in položiti cevi za dotok odpadnih vod in odtok. Odtok se lahko spelje v bližnje potoke ali druge vode, voda lahko ponika tudi v podtalnico. Prečiščeno vodo je mogoče zbirati v ribniku ali kako drugače in jo uporabiti za zalivanje zelenic.
Vzdrževanje naprav ni zahtevno, občasno je treba preveriti videz in vonj prečiščene vode. Če je ta motna ali zaudarja, pomeni, da mikroorganizmi ne opravljajo dela, zato je treba poklicati vzdrževalce, da preverijo in odpravijo težavo.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.