Izjeme na področju legalizacije objektov zgrajenih brez gradbenega dovoljenja ali pa neskladnosti z njim so razširjene in opredeljene že v zdaj veljavnem gradbenem zakonu, ki je začel veljati 1. junija 2018. V osnutku novega zakona, pa so opredeljene še nekatere dodatne izjeme, ter druge spremembe, ki naj bi omogočile čim številnejšo in bolj preprosto legalizacijo teh objektov.

Kljub temu pa je treba zakon, obstoječi in predlagani, brati zelo natančno ter v členih poiskati tistega, kamor posamezni lastnik lahko uvrsti svojo stavbo, saj jih oba zakona ločujeta po tem ali imajo gradbeno dovoljenje ali ne, ali so zgrajene skladno z njim z dopustnimi manjšimi odstopanji ali izven njih ter glede na to, kdaj so bile stavbe zgrajene. Od tega je namreč odvisno, kako objekt lahko legaliziramo in katero dokumentacijo je treba priložiti.

Po obstoječem zakonu so stavbe, ki jih je treba legalizirati ločene na:

• stavbe, ki so bile zgrajene pred letom 1968 
• stavbe daljšega obstoja, zgrajene pred 1. januarjem 1998
• stavbe, zgrajene od 1. januarja 1998 do uveljavitve zakona 

in hkrati na 

• stavbe, ki nimajo gradbenega dovoljenja
• stavbe, ki imajo gradbeno dovoljenje, zgrajene pa so z zakonsko dopustnimi odstopanji
• stavbe, ki imajo gradbeno dovoljenje, zgrajene tako, da presegajo zakonsko dopustna odstopanja.

Osnutek novega zakona k temu dodaja še enostanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. junijem 2018.

Pomembna novost je še, da vsi postopki legalizacije veljajo tudi za posamezne dele ter rekonstrukcijo in ne le samo za stavbo kot celoto, kar po mnenju zakonodajalca v zdajšnjem zakonu ni dovolj natančno opredeljeno. 

Ena odločba za več legalizacijskih postopkov

Po novem naj bi tudi poenostavili postopek legalizacije za vse tiste stavbe, ki so bile grajene in kasneje dograjene ali rekonstruirane v različnih časovnih obdobjih, kar pomeni, da so podlaga za njihovo legalizacijo različni členi zakona. Za takšne stavbe naj bi se po novem vodil le en postopek, saj se postopki različnih legalizacij lahko kombinirajo in združijo.

Zakonodajalec podaljšuje tudi obdobje, ko je stavbe možno legalizirati v okviru izrednih postopkov, in sicer za dodatnih pet let.

Že po dveh letih Spet novi gradbeni zakon. Kaj bo z uporabnim dovoljenjem in samograditeljstvom?

Poglejmo podrobneje, katere spremembe še prinaša osnutek, glede na možne postopke legalizacije. 

Stavbe, zgrajene pred letom 1968

Legalizacija teh (118. člen) je najbolj preprosta, pogoj je le, da je bila stavba v uporabi pred 1. januarjem 2003. Novost je le ta, da to velja tudi za dele in ne le za objekt kot celoto. V obrazložitvi novega zakona pa piše še: „Za izpolnjevanje predpisanih pogojev zadostuje zgolj prepričanje uradne osebe na stopnji verjetnosti, kar pomeni, da se dejansko stanje ne dokazuje z gotovostjo. Razlog za to je v ugotavljanju dejanskega stanja tudi za daleč nazaj, za kar ne obstajajo trdni in nedvoumni dokazi.“

Stavbe daljšega obstoja, zgrajene pred 1. 1. 1998

Legalizacijo teh v obstoječem zakonu in predlogu novega ureja 117. člen, nanaša pa se na stavbe, ki nimajo gradbenega dovoljenja. Osnutek v tem členu ohranja vse veljavne določbe oziroma zahteve, bolj natančno pa opredeli, kaj pomeni, da objekt obstaja v enakem obsegu od 1. 1. 1998 dalje. Njegova bruto prostornina se od omenjenega datuma ni povečala ali zmanjšala za več kot 20 odstotkov.

Pri tem pa se v povečanje ne šteje na primer novo nadstropje, dovoljeno pa je povečanje zaradi izvedbe frčad, dviga kolenčnega zidu, nekoliko povečanega podstrešja in podobno.

Dodatno bo treba v dokumentaciji za legalizacijo navesti tudi, na katero komunalno infrastrukturo je objekt že priključen, kar zdaj ni bilo treba, vendar je zaradi tega prihajalo do težav pri izračunu komunalnega prispevka, nujen pa bo tudi podatek o namembnosti objekta. Natančno pa je opredeljeno tudi, da se po tem členu lahko legalizira tudi del stavbe ali pa rekonstrukcija.

Ker zdaj veljavni 117. člen opredeljuje le stavbe brez gradbenega dovoljenja, je v osnutku dodan novi 117a. člen, ki se nanaša na stavbe z veljavnim gradbenim dovoljenjem, nimajo pa uporabnega dovoljenja. Za te bodo lastniki lahko uporabno dovoljenje pridobili, če je stavba evidentirana v katastru stavb, zanjo ni bil izrečen inšpekcijski ukrep, zahtevi pa je priložena izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja, iz katere izhaja, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem in dopustnimi manjšimi odstopanji.

Pomembna novost pa je tudi 117b. člen, ki posebej opredeljuje enostanovanjske hiše. Po novem naj bi uporabno dovoljenje imele hiše, zgrajene pred 1. junijem 2018, ki imajo gradbeno dovoljenje in odstopajo v zakonsko dovoljenjih okvirih, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep ter so evidentirane v katastru stavb. Lastnik objekta bo potreboval izjavo pooblaščenega arhitekta, iz katere izhaja, da je bila stavba zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja in dopustnimi manjšimi odstopanji pred. Enako bo veljalo tudi za hiše, v katerih je bila urejena etažna lastnina ali delitev stavbe na dele na podlagi sodne odločbe.

Na zahtevo lastnika ali enega od lastnikov stanovanjske stavbe bo pristojni upravni organ za gradbene zadeve ob izpolnjevanju pogojev izdal odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu.

Stavbe, zgrajene po 1. 1 1998 

V to skupino spadajo vse stavbe, zgrajene po omenjenem datumu, ki so nelegalne, torej nimajo gradbenega dovoljenja, ali pa neskladne, kar pomeni, da odstopajo od gradbenega dovoljenja, ali pa je neskladna njihova namembnost.

Za stavbe zgrajene brez gradbenega dovoljenja in tiste, ki od njega odstopajo izven dopustnega (114. člen), osnutek zakona ne prinaša nobenih novosti, razen že večkrat omenjenega določila, da postopek legalizacije lahko lastnik sproži tudi samo za del stavbe ali njeno rekonstrukcijo. 

Za stavbe z gradbenim dovoljenjem, ki odstopajo znotraj dopustnega (113. člen), pa osnutek zakona spreminja določila dopustnih odstopanj, kar v obeh zakonih opredeljuje 66. člen.

Prej je veljalo, da je zakonsko dopustno odstopanje v višino, dolžino, širino .., zgolj 0,3 metra, po novem naj bi bilo to večje, 0,5 metra. Prav tako se kota stavbe lahko spremni za 0,5 metra. Opredeljeno je tudi, da se gradbena parcela ne sme povečati, lahko pa se stavba na njej horizontalno premakne od lege iz gradbene dokumentacije za največ en meter, kar zdaj ni dopustno oziroma določeno. 

Za vse omenjene stavbe, ki bodo legalizirane po enem od postopokov, bo veljalo, da imajo tudi uporabno dovoljenje.

Uporabno dovoljenje Zmanjkalo mu je denarja za fasado, zato z družino nima kam

Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.