Predlog zakona o gostinstvu so na današnji novinarski konferenci predstavili minister za gospodarstvo Matjaž Han, državni sekretar Matevž Frangež in generalna direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin. 

Ne prepovedujemo Airbnbja, želimo pa zmanjšati nesporno škodljive družbene učinke, je poudaril minister in dodal, da so iskali ravnovesje med ponudbo in omejevanjem nelojalne konkurence. 

V zadnjih letih je opazno eksponentno naraščanje ponudbe nepremičnin za kratkoročni najem. Po besedah Frangeža so lani zabeležili kar petkrat več oglasov kot leta 2015. Večina ponudbe je v petih občinah – v Ljubljani, na Bledu, v Kranjski Gori, Piranu in Kopru.  Najbolj izpostavljena je Ljubljana, kjer je velik del stanovanjskega fonda namenjen oddajanju, stanovanj za lokalne prebivalce pa je vse manj. 

Le 30 dni na leto

Skladno s predlogom zakona bodo lastniki nepremičnine v turistični namen po novem oddajali le 30  dni na leto, kar je bistveno manj, kot je veljalo do zdaj, ko je bila omejitev postavljena pri 150 dneh na leto. Lahko pa se bodo v lokalni skupnosti odločili in glede na dane razmere oziroma potrebe omogočili oddajanje tudi za daljše obdobje.

Omejitev dovoljenih dni oddajanja je precejšnja, zato je v javnosti veliko polemik in neodobravanja. A minister Han je jasen: "Tisti, ki oddaja svoje premoženje, bo lahko to delal še naprej. Vem, da bo imel ta zakon veliko polemik, mesec dni časa imamo, da ga izpilimo. Ampak dejstvo pa je, da je zadeva šla prek vseh meja. Ali vi veste, da imajo nekateri prek 50 stanovanj in jih oddajajo na Airbnbju."

Kalinova pa je ob tem spomnila, da je bil Airbnb namenjen oddajanju sobe, ki jo ima nekdo odveč, ne pa oddajanju celotnih nepremični. Analiza kaže, da v Sloveniji več 80 odstotkov ponudnikov na platformah oddaja celotno nepremičnino. 

Obvezna soglasja in manj ležišč

Poleg omejitve števila dni pa določila zakona zaostrujejo še nekatere druge zahteve. Sobodajalci bodo morali zmanjšati tudi število ležišč iz zdaj dovoljenih 15 na šest, če sobe oddajajo v večstanovanjskih stavbah. V hišah bo še vedno dovoljeno oddajati 15 ležišč. 
Po novem bo sobodajalec pred začetkom dejavnosti moral dobiti potrdilo občine. Pred tem pa bo moral pridobiti soglasje solastnika nepremičnine, v večstanovanjskih stavbah pa tudi soglasje etažnih lastnikov. Tega bo moral pridobiti od vseh etažnih lastnikov, kateri stanovanja mejijo na stanovanje, ki se bo oddajalo, poleg tega pa še 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. 

Navedenim zahtevam se bo sobodajalec lahko izognil le, če bo spremenil namembnost stanovanja ali hiše iz stanovanjske  v poslovno, v gostinski nastanitveni obrat, za kar pa mora izpolniti več zahtev, med drugim mora dobiti soglasja etažnih lastnikov.  
Zakon naj bi predvidoma sprejeli septembra ali oktobra letos. 

Minister Maljevac upa na zaostrovanje občin

Na predlog zakona se je odzval tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Zadovoljen je z načrtovano časovno omejitvijo oddaje stanovanj v kratkoročni najem in upa, da bodo občine omejitve prej zaostrile, kot omilile. "Upam, da bomo med razpravo našli tudi možnost koraka naprej, torej da bi občinam omogočili, da lahko to omejitev še zaostrijo, če precenijo, da je situacija oziroma kriza s stanovanji v njihovih občinah velika." 

Po njegovih pojasnilih bi lahko občine oddajo zaostrile po vzoru iz tujine, in sicer da bi lahko stanovanja oddajale izključno fizične osebe. Osnutek zakona namreč predvideva, da jih bodo lahko tudi pravne osebe. "In pa tudi, da bi stanovanja po vzoru na primer New Yorka lahko oddajali samo tam, kjer oseba tudi živi, torej tam, kjer ima oseba stalno prebivališče," je dodal.

"Stališče Levice in ministrstva za solidarno prihodnost je od prvega dneva jasno - stanovanja morajo biti namenjena ljudem in ne špekulativni rabi," je še izpostavil in osnutek zakona o gostinstvu označil za korak v pravo smer. "Vsi vemo, kakšna je trenutna situacija na področju stanovanj, stanovanj primanjkuje, najemnine so visoke." 

Zakon bo po ministrovih besedah prinesel tudi boljši nadzor nad oddajanjem.