Lastniki hiš, ki se odločijo azbestno kritino ali fasadne plošče, ki vsebujejo azbest s streh in fasad odstraniti, se lahko srečajo s precejšnimi stroški. Odlaganje teh nevarnih odpadkov namreč ni poceni, cene pa se razlikujejo od odlagališča do odlagališča. 

Previdno z azbestnimi odpadki

Za odstranjevanje kritine in fasadnih plošč, ki vsebujejo azbest in spadajo med trdno vezane azbestne odpadke, velja poseben režim odstranjevanja in odlaganja. Ravnanje z njimi urejata uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri obnovi ali odstranitvi objektov ter pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah in napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest, uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. 

Uredbi urejata predvsem ravnanje z večjimi količinami azbestnih odpadkov, za katere predpisujeta vrsto določili, ki jih je treba upoštevati, le v delu pa se nanašata na manjše količine odpadkov. Tako lahko odstranitev azbestnocementne kritine, ki ne presega 300 kvadratnih metrov, opravi izvajalec, ki je registriran za izvajanje krovskih del, za odstranjevanje več kot 300 kvadratnih metrov pa mora imeti izvajalec okoljevarstveno dovoljenje ministrstva za okolje. Vendar pa mora biti izpolnjen tudi pogoj, da delo lahko opravita dva delavca v štirih urah. 

Velja tudi, da fizična oseba, ki naroči rekonstrukcijo, vzdrževanje ali odstranitev objekta, pri čemer nastanejo odpadni azbestnocementni izdelki, ne potrebuje načrta gospodarjenja z azbestnimi odpadki, niti ni dožna ograditi gradbišča. 
V delu, ki ureja način pakiranja in prevažanja in odlaganja teh odpadkov, pa se določila nanašajo tudi na manjše količine, torej veljajo tudi takrat, ko je na primer azbestne kritine manj kot 300 kvadratnih metrov. 

Plošče obvezno v vrečah ali zavite v folijo

Plošče morajo biti pakirane v zaprtih vrečah ali ovite s folijo, tako da preprečimo sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju. In še: za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm.

Tako pakirane azbestne odpadke lahko odpeljemo na odlagališča, ki takšne odpadke sprejemajo. Vendar ne na katero koli odlagališče. Na večini namreč velja, da sprejemajo le azbestne odpadke strank, za katere upravljavec odlagališča, opravlja tudi druge komunalne storitve, torej odvoz komunalnih odpadkov iz gospodinjstva. V nekaterih občinah je upravljavec odlagališča zasebno podjetje, ki ima z javnim komunalnim podjetjem sklenjeno pogodbo o prevzemu azbestnih odpadkov. 

Foto: Žurnal24 Azbest Tako na primer občan Ljubljane ne more azbestnih odpadkov odpeljati v Celje ali na Dolenjsko. To med drugim pomeni, da občani ne morejo izbrati odlagališča, ki za odlaganje azbestnih odpadkov računa nižjo ceno. 

Cene pa so precej različne

Občani Ljubljane in okolice, torej območja, ki ga s komunalnimi storitvami oskrbuje Voka Snaga, lahko eno evro paleto, na katero so azbestno cementne plošče naložene do višine 0,5 metra, na odlagališče pripeljejo brezplačno. Če imajo teh odpadkov več, pa je cena za eno tono 469 evrov. Nikjer pa ni napisana prepoved, da ne bi količin, ki jih sprejmejo brezplačno, pripeljali večkrat in se tako celotnega odpadka znebili brez stroškov. 

Ljubljanska cena je med višjimi, saj na 12 odlagališčih, ki smo jih preverili kot graditelji, ki se želijo znebiti azbestne kritine, več kot 400 evrov na tono zaračunajo le na območju Komunale Maribor. Na območju Kranja lahko azbestne odpadke odložimo na odlagališču, ki ga upravlja zasebno podjetje, cena pa je 390 evrov na tono.

Ponekod brezplačno ali s popustom

Na območju Komunale Nova Gorica je cena 334 evrov, na območju Kopra pa 323 evrov. Več kot 300 evrov (301 evro) je cena tudi na območju Komunale Tolmin, vendar v opombi cenika lahko preberemo, da so v občinah Tolmin, Bovec in Kobarid sprejeli odloke, na podlagi katerih je odlaganje azbestne kritine za gospodinjstva brezplačno. 

Nekaj pod 300 evrov je cena ene tone azbestnih odpadkov na območju Komunale Kočevje, do konca oktobra lani pa so gospodinjstvom odlaganje subvencionirali, in sicer 58 evrov na tono. 

Še nižja je cena na Koroškem, za tono je treba plačati 217 evrov, vendar nas je upravljavec opozoril, da je na nekaterih koroških občinah možno dobiti subvencijo.

Na območju Celja in okoliških občin je cena 206 evrov na tono, nekaj čez 220 evrov je tudi na območju Dolenjske in Krškega. Na območju komunale Trebnje pa je cena sicer 241 evrov, vendar gospodinjstvom priznajo 50-odstotni popust. 

Za povprečno streho strošek tudi čez 1000 evrov

Strošek odlaganja azbestne kritine je tako odvisen od cene posameznega odlagališča, velikosti strehe in teže kritine. Teža posamezne plošče je od 12 do 18 kilogramov, tako smo čez palec ocenili, da 150 kvadratnih metrov kritine tehta od 1200 do 1800 kilogramov. V Trebnjem bi za odlaganje te količine odšteli od 145 do 220 evrov, v Mariboru pa od 500 do 740 evrov. Pri večjih strehah so razlike v stroških še bistveno večje. Za 300 kvadratnih metrov kritine se lahko povzpne tudi na skoraj 1500 evrov. V ceno ni vštet prevoz do odlagališča.