Primerjava cen energentov za ogrevanje za gospodinjstva, ki smo jo naredili nedavno, kaže, da so se v zadnjem letu najbolj podražili peleti in sicer za vsaj 95 odstotkov. Sledijo cene zemeljskega plina in kurilnega olja s 67-odstotno podražitvijo, bukova drva so se podražila za približno 57 odstotkov, medtem ko se je elektrika podražila le za 17 odstotkov. 

Zaradi rasti cen energentov se je vlada že odločila za poseg na trg električne energije in regulirala cene, hkrati pa nas oprostila polovice trošarine in znižala DDV na nižjo stopnjo. V kratkem lahko pričakujemo podobne ukrepe na trgu zemeljskega plina. 

Za 130 odstotkov dražje ogrevanje

Ukrepe pri elektriki bomo občutili vsi (tisti, ki pomoč potrebujejo in tisti, ki je ne), ukrepi na področju zemeljskega plina pa bodo namenjeni približno 12 odstotkom gospodinjstev, ki se ogrevajo s tem energentom. Kaj pa pomoč gospodinjstvom, ki se ogrevajo na pelete in drva, teh je skupaj tretjina vseh? Podražitve pelet jih bo glede na trenutne cene in napovedi proizvajalcev in prodajalcev prizadele bistveno bolj kot tiste, ki se ogrevajo na elektriko ali zemeljski plin. 

V povprečni slovenski hiši, ki na leto porabi pet ton pelet se bo račun za ogrevanje iz lanskih približno 1340 evrov letos dvignil na 3120 evrov, kar je 130-odstotna podražitev. Od zadnjega izračuna pred 14 dnevi so se peleti namreč podražili tudi za 100 evrov na paleto, cena že presega 600 evrov. 

Ministrstvo: Cena pelet ni naša pristojnost

Vprašanja o morebitnih ukrepih in pomoči tretjini gospodinjstev, ki se ogreva na lesno biomaso, smo naslovili na ministrstvo za infrastrukturo.

Po enem tednu odgovorov še nismo dobili, v telefonskem pogovoru pa smo neuradno izvedeli, da za pelete in drva niso pristojni. Gre za tržno blago, zato na ministrstvu ne morejo vedeti in spremljati, kje in po kašni ceni bo posamezno gospodinjstvo kupilo pelete in drva. To je stvar trga, so še dodali. A tudi elektrika za gospodinjstva na primer je že od leta 2007 stvar trga, pa se je država odločila, da poseže vanj in določi najvišje cene, enako naj bi se zgodilo na trgu z zemeljskim plinom. Tudi cene goriv so bile nekaj časa popolnoma liberalizirane, torej prepuščene trgu, pa se je država znova odločila, da poseže vanj. 

Enaka vprašanja smo zato naslovili tudi na Ukom, njihov odgovor še čakamo. 

Primajkuje surovine, cena se spreminja vsak teden

A razmere na trgu pelet niso tako preproste, kot očitno menijo na ministrstvu. Slovenski proizvajalci pelet niso optimistični, pa ne le glede cen, ki gredo v jeseni lahko resnično v nebo, temveč tudi glede količine, ki jo slovenska gospodinjstva potrebujejo. Marsikateri proizvajalec in tudi trgovec s peleti ima na spletni strani napisano, da novih naročil trenutno ne sprejemajo, ali da bodo nove zaloge na voljo v drugi polovici avgusta, vendar cene za te še niso znane. 

Kaj se dogaja na trgu pelet in zakaj so cene tako izjemno poskočile? Na trgu primanjkuje surovine za izdelavo pelet, zato je cena iz tedna v teden višja, pove Barbara Šinkovec iz podjetja Energija narave, kjer novih naročil trenutno ne sprejemajo, saj morajo proizvesti že naročene pelete. Žagovina se je v zadnjem mescu podražila za skoraj 60 odstotkov, zato obračun proizvodnje po novem delajo vsak teden sproti. 

Prav cena žagovine ima največji vpliv na ceno pelet, potrdita še dva sogovornika. Prve podražitve so se začele že oktobra lani, naslednji velik dvig se je zgodil januarja letos, v zadnjem mesecu pa so cene rasle z neverjetno hitrostjo, pove Aleš Godnov iz podjetja Gaj les. Cena žagovine je tako v enem letu narasla iz 70 na 170 evrov na tono. 

Dražja elektrika in tudi pomožni material

Drugi dejavnik višje cene je elektrika, ki se je januarja podražila za 300 odstotkov, nekaterim podjetjem celo več, odvisno od tega, kakšno pogobeno ceno so imeli pred sklenitvijo nove pogodbe. Na tono pelet, tako Godnov, to pomeni 30 evrov več iz naslova elektrike. Podražil pa se je tudi pomožni material, to so vreče, v katere pakirajo pelete in folija, v katero ovijajo palete. V enem letu se je ta material podražil za dobrih 100 odstotkov. 

Vsaka od navedenih podražitev vpliva na končno ceno pelet, ob tem pa kot zatrjujejo sogovorniki, proizvajalci delajo z minimalno maržo, nekateri pa celo brez oziroma v svoj minus, če želijo biti konkurenčni na trgu. Zato temu tudi prilagajajo obseg proizvodnje. 

V EU manjka 4,5 milijon ton pelet

Na trgu pelet so se zaradi vojne v Ukrajini razmere izjemno spremenile in zaostrile, povedo. Velik del žagovine so proizvajalci, predvsem nemški in avstrijski, uvažali iz Ukrajine in Belorusije, prav tako so tam imeli proizvodnjo, lastno proizvodnjo pa so imeli tudi Ukrajinci, ki so večino izvozili na evropski trg. Pelet in žagovine od tam ni več. Hkrati so izvoz v EU omejili ali celo povsem ustavili tudi v Srbiji in Bosni in Hercegovini.  

„Na evropskem trgu, ki na leto porabi približno 10 milijonov ton pelet, tako letos primanjkuje približno 4,5 milijone ton. Vsem ne bo možno zagotoviti pelet,“ pravi Godnov. 

S tem se strinja še eden od proizvajalcev, ki pa ni želel biti imenovan. „Tudi Nemci in Avstrijci pelet ne bodo prodajali v druge države, če jih bo pri njih primanjkovalo. Zato bo uvoz njihovih pelet k nam lahko omejen. Hkrati pa marsikateri slovenski proizvajalec pelete raje proda v Italijo, kot na domačem trgu. Italijani so mu namreč pripravljeni za tono plačati do 150 evrov več, kot lahko iztrži na slovenskem trgu.“ 

Po njegovih besedah naj bi bilo povpraševanje po peletih v Italiji enormno. Zardi bojazni, da pozimi ne bo dovolj zemeljskega plina, naj bi veliko italijanskih gospodinjstev v zadnjih mesecih v hiše in stanovanja vgradilo kamine na pelete. Tako Italijani ne pokupijo le vseh v okolici razpoložljivih pelet, temveč tudi večino žagovine, ki je na voljo, še doda. 

Pozimi ne bo dovolj pelet za vse

Slovenija na področju pelet ni v najboljšem položaju. Tudi če bi vse pri nas proizvedene pelete porabili doma, bi z njimi pokrili le eno tretjino potreb, pove Barbara Šinkovec. Odvisni smo od uvoza, glede na splošno pomanjkanje na evropskem trgu pa lahko pričakujemo, da bodo cene v jeseni in pozimi še precej višje. 

Ali lahko dosežejo celo 1000 evrov na tono, kot nam je napovedal eden od trgovcev? Naši sogovorniki upajo, da ne, čeprav se nikoli ne ve. „Maja letos je avstrijski proizvajalec v pogovoru napovedal, da bo cena poleti dosegla čez 500 evrov na tono. Zdelo se je neverjetno, zdaj pa je že presegla 600 evrov,“ pravi Godnov. 

Proizvajalci ukrepe pričakujejo tudi od države, saj se lahko zgodi, da bodo razmere pozimi nevzdržne. In kaj predlagajo? Vsekakor bi lahko država za pelete in drva znižala DDV na nižjo stopnjo, kot to velja v Nemčiji in v Avstriji, lahko pa bi tudi omejila izvoz. 

Sicer pa lahko glede na kaos na trgu, kot razmere označi, neimenovani sogovornik, „pozimi pričakujemo veselico. Marsikoga bo zeblo, ker pelet ne bo oziroma jih ne bo dovolj za vse.“