Ena ključnih prednosti montažnih hiš je način proizvodnje. Vsi procesi potekajo v klimatsko nadzorovanih razmerah v proizvodnji hali, kjer prav nič ni prepuščeno naključju. Vse poteka z industrijsko natančnostjo, po v naprej pripravljenih načrtih, na podlagi tehnične dokumentacije in tehnoloških načrtov, kar omogoča hitro izdelavo elementov brez toplotnih mostov in drugih napak.
Na poti v proizvodnjo halo lahko na velikem dvorišču vidimo velike skladovnice lamelno lepljenega smrekovega lesa različnih dimenzij, velik del prostora pa zavzemajo toplotnoizolacijski materiali, ekspandirani polistiren in kamena volna, ter drugi elementi oziroma materiali za hišo. Medtem tudi izvemo, da so materiali, ki jih uporabljajo pri izdelavi Marlesovih hiš, prav tako pa njihov sistem gradnje in tehnološki procesi skladni z ekološkimi in mednarodnimi standardi.
Načrti in predpriprava
V proizvodnji hali, v resnici sta dve, v prvi sestavljajo stene, v drugi pa ostrešja in strope, je prvi del namenjen predpripravi. Proizvodnja hiše se začne pri načrtih. „V proizvodnjo pridejo arhitekturni načrti, na podlagi katerih pripravimo načrte za proizvodnjo, sočasno že naročimo potrebne materiale, ki so običajno standardni. Večino jih imamo sicer na zalogi, če so pri hiši predvidene kakšne posebnosti, pa jih naročimo posebej, običajno so to kakšna posebna sidra ali preklade,“ začetek procesa pojasni Branko Lešnik, vodja proizvodnje v Marlesu.
Izvemo še, da za zdaj izdelujejo stene z razponom največ 13 metrov. Ta bi bil lahko tudi večji, vendar je treba pri velikih dimenzijah upoštevati tudi možnosti prevoza na gradbišče.
Sestavljanje stenskih elementov
Sledi sestavljanje stenskih elementov. Ko je leseno ogrodje elementa sestavljeno, na njegovi zunanji strani namestijo parno oviro ali zaporo, potem pa eno stran zaprejo z izbrano stensko oblogo. Te že prej po načrtih natančno razrežejo na predvidene dimenzije na posebnem polavtomatskem rezalnem stroju.
Prva faza izdelave stene je tako končana. Stroj steno postavi v pokončni položaj, potem pa se ta po proizvodnji liniji pomakne k naslednji ekipi delavcev.
Najprej je na vrsti fasada. Na steno vgradijo izbrano toplotno izolacijo. Največkrat sta to ekspandirani polistiren z dodanim grafitom ali kamena volna, kupec pa lahko izbere tudi lesna ali celulozna vlakna, prav tako se lahko odloči za kontaktno fasado s tankoslojnim zaključnim slojem ali pa za prezračevano fasado, ki je največkrat lesena, možnost pa je tudi kombinacija obojega. „Vgrajujemo le toplotne izolacije, ki imajo certifikat požarne varnosti,“ še doda naš vodič po proizvodnji.
Vsa okna se vgradijo v proizvodnji po smernicah RAL
„Sledi vgradnja oken, pri čemer je pomembno, da so vsa vgrajena skladno s smernicami RAL,“ poudari Branko Lešnik in doda, da je „v Marlesu to že dolgo vpeljan standard, za katerega smo rešili tudi popolnoma vse detajle vgradnje.“
Vgrajujejo večinoma lesena okna z aluminijem na zunanji strani. Okna so le impregnirana in kot pravi Lešnik, brez posebnega vzdrževanja zdržijo 30 let, če jim vsaki dve leti namenimo še premaz s čistilnim mlekom in čiščenje, pa še bistveno dlje.
Tudi ostrešje in stropi so izdelani v proizvodnji
Med tem pa v drugi proizvodnji hali poteka sestava ostrešja in medetažnih plošč oziroma stropov, ki so prav tako leseni. Tudi ti elementi na gradbišče pridejo povsem izdelani. Stropniki v medetažnih ploščah so med seboj spojeni z lastovičjim repom ali sidri, vmes vstavijo toplotno izolacijo, na zgornji strani so položene OSB-plošče, na spodnji pa so pripravljene letve, na katere potem na gradbišču namestijo stropne obloge, da lahko pred tem v stropu razpeljejo še strojne in elektro inštalacije ter včasih tudi stropno hlajenje.
Za izdelavo povprečno velike hiše, ki nima posebnih detajlov, potrebujejo približno dva delovna dneva, tretji dan pa elemente že lahko odpeljejo na gradbišče.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.