„Čakamo na gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše. Izvajalec, ki bo izvedel zemeljska dela, torej čiščenje terena, izkop, nasutje, ravnanje parcele nam je predlagal, da ta pripravljalna dela začnemo takoj. Ali je to lahko težava,“ sprašuje bralec. Kot nam je še povedal, nekateri znanci, ki so že gradili, pritrjujejo izvajalcu, saj so tudi sami pripravo terena in izkope naredili preden so dobili gradbeno dovoljenje, drugi pa mu svetujejo, naj počaka na gradbeno dovoljenje. 

Gradbeni zakon je zelo jasen

Za vse objekte, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, torej tudi za družinske hiše, velja, da se z gradnjo ne sme začeti, dokler zanje ne pridobimo gradbenega dovoljenja. Ali drugače, tudi lopate se ne sme zasaditi, dokler ni gradbenega dovoljenja. Še več, tudi po izdaji gradbenega dovoljenja in njegovi pravnomočnosti se z deli ne sme začeti, dokler investitor na pristojni upravi enoti ne prijavi začetka gradnje. To je treba narediti vsaj osem dni pred predvidenim začetkom gradnje. 

Obvezen tudi zapisnik o zakoličbi

Da bi investitor sploh lahko oddal vlogo za prijavo začetka gradnje, pa mora pred tem izpolniti nekaj pogojev. Poleg gradbenega dovoljenja potrebuje tudi zapisnik o zakoličbi. Z zakoličbo se označita lega in oblika načrtovanega objekta, izvede pa se jo na podlagi projektne dokumentacije, ki je del gradbenega dovoljenja. Kot pravijo v enem od geodetskih birojev, investitor lahko pripravljalna dela in izkop gradbene jame začne šele, ko je opravljena zakoličba in pravočasno oddana vloga za prijavo začetka del. 

K vlogi mora priložiti tudi projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje, ki jo podpišeta projektant in vodja projekta. Njen sestavni del je tudi njuna podpisana izjava, da so v celoti izpolnjene bistvene in druge zahteve. Priložiti je treba tudi podatke o nadzorniku ter potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku. 

Prijava pripravljalnih del

Gradbeni zakon pa dopušča, da se lahko prijavijo zgolj pripravljalna dela in ne gradnja kot celota. To investitor naredi takrat, kadar gradnje še ne namerava izvesti v celoti, temveč bo izvedel le pripravljalna dela, torej zemeljska in druga dela na gradbišču. V tem primeru k vlogi za prijavo gradnje priloži le podatke in dokazila, ki se nanašajo na ta dela. Med drugim tudi podatke o nadzorniku. Tega mora namreč imenovati najkasneje pred začetkom izvedbe pripravljalnih del. 

Prijavo datuma začetka gradnje upravna enota vnese v prostorski informacijski sistem, prek katerega se z načrtovano gradnjo samodejno seznanijo mnenjedajalci, gradbeni inšpektor in drugi pristojni inšpektorji. 

Inšpekcijski nadzor in visoke globe

V zakonu je predpisana tudi globa od 2000 do 4000 evrov, ki jo mora plačati investitor posameznik, če  gradbena dela začne preden prijavi gradnjo, ne imenuje nadzornika in ne izvede zakoličbe. 

Gradbeni inšpektorji nadzor nad določilom o obvezni prijavi začetka gradnje preverjajo v svojih rednih akcijah. V zadnji je 26 gradbenih inšpektorjev opravilo 159 inšpekcijskih nadzorov. Uvedli so 101 postopek, od tega 95 upravnih in šest prekrškovnih.

Ugotovili so, da so bile številne gradnje brez prijave ali brez popolne prijave gradnje in gradbišča, ki niso bila ustrezno označena in ograjena glede na zahteve pravilnika o gradbiščih. Precej postopkov so sicer ustavili, ker so investitorji napake in kršitve odpravili, med drugim pa so izdali pet odločb, ker je investitor gradil brez prijave oziroma brez popolne prijave začetka gradnje.