Na Agenciji za energijo so izračunali, da je bila utežena povprečna cena megavatne ure toplote iz daljinskega sistema v osmih opazovanih mestih prejšnji mesec 145,43 evra. V primerjavi z lanskim oktobrom je višja za 19 odstotkov, v primerjavi z oktobrom leta 2021 pa kar za četrtino.  

Kot prikazuje graf spodaj, najvišjo ceno toplote in s tem ogrevanja plačujejo na Ravnah na Koroškem, cena je tam skoraj 250 evrov/MWh. Cena je tu v primerjavi z lanskim oktobrom višja kar za 90 odstotkov. 

Foto: zajem zaslona toplota oktober 23

Sledijo Trbovlje s ceno 219 evrov/MWh, vendar je ta v primerjavi z oktobrom lani nižja za skoraj 15 odstotkov. O tem, zakaj je tako visoka, smo že pisali. Najnižja je cena v Celju, tam odjemalci toploto plačujejo po 115 evrov/MWh. 

V večini opazovanih mest, z izjemo že omenjenih Trbovelj in Ljubljane, kjer je cena enaka lanski oktobrski, so cene letos nekoliko višje. Ob tem je treba poudariti, da je oktobra lani veljala nižja, 9,5-odstotna stopnja DDV, zdaj pa velja višja, 22-odstotna stopnja. 

Petrol: Letos cene nismo dvignili

Zakaj je cena toplote na Ravnah na Koroškem tako visoka, smo vprašali pristojne na Petrolu, ki ima v tem mestu koncesijo.
„V letu 2023 se cena toplote na Ravnah na Koroškem ni spremenila. Zadnji dvig cene je bil 1. januarja 2023, pri čemer je šlo zgolj za povišanje variabilnega dela cena toplote, fiksni del cene je ostal nespremenjen,“ so odgovorili v Petrolu. 

Variabilni del cene je tisti del, ki predstavlja ceno prevzete količine toplote iz omrežja in je odvisen predvsem od sestave energentov, iz katerih se toplota proizvaja. Kot zatrjujejo v Petrolu, je bila cena pred januarskim dvigom ena od najnižjih cen toplote med sistemi, ki uporabljajo zemeljski plin. 

Januarja so ceno povišali zaradi visokih tržnih cen zemeljskega plina, elektrike in emisijskih kuponov, „ki smo jih kupili leta 2022 za letošnje leto, ko so ti energenti dosegali rekorde. V družbi Petrol namreč strogo sledimo zakonsko zahtevani zanesljivosti oskrbe s toploto, zato energente kupujemo vnaprej.“ 

V agenciji so takrat izračunali, da je bila januarja cena megavatne ure na Ravnah na Koroškem skoraj 223 evrov, v primerjavi z decembrom 22 se je torej povišala za 71 odstotkov. Utežena povprečna cena v opazovanih mestih je bila januarja letos 133 evrov/MWh. 

Merila so za vse enaka

Hkrati so na Petrolu povedali, da Agencija za energijo pri analizi upošteva stroške za stanovanje, ki v letu porabi 6,21 MWh toplote in ima priključno moč 7 kW, čeprav imajo podobna stanovanja na Ravnah na Koroškem priključne moči nižje od 7 kW. „Če bi bila upoštevana dejanska priključna moč, ki je na Ravnah na Koroškem nižja od 7 kW, bi bila povprečna cena toplote in dvig nižja od navedene.“

Pa vendar navedena merila, ki predstavljajo, kot navajajo na agenciji, značilnega gospodinjskega odjemalca toplote večstanovanjske stavbe, veljajo za vsa analizirana mesta oziroma toplovodne sisteme, ne zgolj za Ravne na Koroškem. 

Če porabo, ki jo v analizi upoštevajo na agenciji, pomnožimo z izračunanimi cenami, ugotovimo, da bo povprečni uporabnik v Celju za ogrevanje plačal 714 evrov, na Ravnah na Koroškem pa 1540 evrov. Razlika je več kot dvakratna. 

Za odjemalce na Ravnah na Koroškem pa so iz Petrola sporočilu tudi dobro novico, „S 1. januarjem 2024 se bo cena variabilnega dela toplote na Ravnah na Koroškem zaradi nižjih cen zemeljskega plina znižala.“