Vrtičkarji lahko izbiramo med najrazličnejšimi gnojili, ki vsujejo različne elemente, izvlečke, dodatke, skorajda za vsako vrsto zelenjadnic posebej, med tekočimi pripravki za dognojevanje, z dodatki beljakovin, pripravki za boljšo rast, krepitev korenin, več in obilnejše plodove, s pripravki za zaščito pred sušo, najrazličnejšimi škodljivci in boleznimi, za uspešno presajanje …
Proizvajalci in trgovci nas hitro lahko prepričajo, da bo naš zelenjavni vrt bujen le, če bomo zelenjadnice oskrbeli s kar največ namenskimi gnojili in dodatki. Slišimo in beremo lahko tudi, da je treba ustrezna gnojila in dodatke rastlinam dodajati vse do septembra. Pa jih te res potrebujejo?
Poletno dognojevanje ni potrebno
Strokovnjaki, ki se z vzgojo vrtnin ukvarjajo profesionalno, so si edini, da dognojevanje čez poletje ni potrebno, če smo spomladi gredice že pognojili, pa naj bo to s kompostom ali organskim gnojilom v obliki stisnjenih briketov. Enako velja, če smo jeseni gnojili z uležanim hlevskim gnojem.
Da bodo hranila iz teh gnojil rastline lahko črpale, pa moramo izpolniti nekaj pogojev. Zemlja mora biti živa, polna mikroorganizmov, ki so nujni za razkroj organskih gnojil. Teh je v vrtnih tleh običajno dovolj, če je plast, v kateri živijo, rahla in dovolj vlažna, temperatura pa vsaj 15 stopinj Celzija. Vse troje zagotavljamo z zastirko, če te okoli rastlin ni, pa moramo zemljo okoli njih večkrat zrahljati, da ji dovedemo dodaten kisik, in tudi zalivati je treba pogosteje.
Če ste za vse našteto poskrbeli, na nakupe dodatnih organskih gnojil čez poletje lahko pozabite.
Morske alge za močne korenine
Drugače pa velja za nekatere pripravke, s katerimi krepimo rast in odpornost zelenjadnic. Vendar ne potrebujemo vseh in za vsako vrsto točno določenega pripravka. Kaj bodo naše rastline v naslednjih mesecih potrebovale, je odvisno predvsem od vremenskih razmer.
Letošnji maj je bil precej hladen in deževen, zemlja se dolgo ni ogrela na primerno temperaturo, zato zdaj na vrtu lahko opazimo, da sadike paradižnika, paprik, jajčevcev in drugih plodovk ne rastejo, kot bi pričakovali. Listi so svetli, se gubajo in se vihajo. Vse to so posledice prehladne zemlje v času, ko smo jih sadili. Enako velja tudi za špinačo, solate.
Okrepiti je treba njihov koreninski sistem, zato je najbolje uporabiti pripravek iz morskih alg, ki imajo zelo velik vpliv na razvoj koreninskega sistema. Hkrati povečujejo odpornost rastlin, zato jim pripravek najprej dodamo tako, da jih z njim zalijemo, čez en teden ali dva, odvisno od tega, v kakšnem stanju so, pa jih z njim škropimo po listih, in kasneje to še ponovimo.
Aminokisline za več plodov in večjo odpornost
Ko so rastline videti zdrave in se lepo razvijajo, strokovnjaki svetujejo, da jim dodamo še pripravek, ki vsebuje aminokisline. Te imajo pomembno vlogo pri presnovi, saj spodbudijo oziroma povečajo fotosintezo in fiksacijo ogljika, ki tvori jedro za večjo zeleno maslo in več plodov. Z aminokislinami rastline tudi pripravimo na prihajajočo vročino oziroma njeno nihanje, sušo, insekte in bolezni.
Namesto dveh pripravkov lahko uporabimo tudi takšnega, v katerem so morske alge in aminokisline združene.
Rjave alge dodajamo tudi, če opazimo počasno rast kapusnic (zelje, cvetača, brokoli, ohrovt), ali odpadanje cvetov paradižnika in fižola. To se zgodi, kadar so temperature previsoke in ne zato, ker bi bilo v prsti premalo dušika, torej organskih gnojil.
Kalcija je dovolj, a ne more do listov in plodov
Poleti je na vrtu nepogrešljiv tudi kalcij, ki sodeluje pri gradnji celičnih sten rastlin in tvorbi sladkorjev ter utrjuje rastlinska tkiva. Poleg kalija je kalcij najpomembnejši element za večjo odpornost rastlin.
Drugi razlog, da rastline ne dobijo kalcija, so visoke temperature. Takrat zaprejo listne reže, da preprečijo izgubo vode, zato tudi kalcij ne potuje več po rastlini. Tretji razlog za premalo kalcija pa je preobilno gnojenje, zaradi česar je v zemlji preveč dušika.
Rastlinam je zaradi naštetega kalcij pogosto treba dodajati, sploh v poletni vročini, saj ima njegovo pomanjkanje lahko usodne posledice. Učinek pa bo imelo le dodajanje prek listov, saj, kot rečeno, korenine iz zemlje kalcija ne morejo več črpati.
Predvsem plodovkam ga je treba začeti dodajati preden se pojavijo prvi znaki, ki opozarjajo na to, da je kalcija premalo. To je, še preden začnejo tvoriti plodove. Pri temperaturah nižjih od 30 stopinj Celzija ga dodajamo na 14 dni, če so višje pa na pet do 10 dni.
V poletni vročini pa dodajanje kalcija ne bo škodilo tudi drugim zelenjadnicam na vrtu predvsem kapusnicam, solatam, poru.
Kalij dodajamo le po potrebi
Še en pomemben element je, ki ga je v nekaterih primerih treba dodajati, to je kalij. Tega sicer ne dodajamo preventivno, temveč le v posebnih okoliščinah. Običajno nas na to opozorijo plodovi paradižnika, ki se nikakor nočejo obarvati, torej ne zorijo. A tem tudi kalij ne bo več pomagal, ga pa kljub temu dodamo, da bodo zoreli plodovi, ki se bodo šele razvili. Če kalija primanjkuje paradižniku, lahko sklepamo, da ga primanjkuje tudi kapusnicam, zato poškropimo tudi te.
Razlog za pomanjkanje kalija so nihajoče temperature, obilno dodajanje kalcija, zato je dobro biti z+tudi s tem zmeren, in prekomerno gnojenje, predvsem fosfor je tisti, ki preprečuje absorpcijo kalija.
Do konca poletja na zelenjavnem vrtu torej potrebujemo le štiri dodatke, zdaj sta to pripravka iz morskih alg in aminokislin, čez poletje pripravek s kalcijem in ob visokih temperaturah po potrebi še pripravek s kalijem. Pri tem velja prebrati deklaracijo na embalaži in preveriti, kaj pripravek vsebuje, ni pa treba kupovati posebnega za paradižnik, drugega za ostale plodovke, tretjega za solato. Pomembno je, da pripravek vsebuje tisti element ali izvleček, ki ga na vrtu potrebujemo. Istega bomo uporabili za vse zelenjadnice.