Električno talno ogrevanje je ena izmed številnih možnosti, ki jo lahko izberemo za ogrevanje posameznega prostora ali pa za ogrevanje cele hiše ali stanovanja. Zagotovo ima ta vrsta ogrevanja številne prednosti, a ima tudi slabosti.
Hitro odziven sistem, ki ga je preprosto vgraditi
Med prednostmi naj najprej izpostavimo, da gre za razmeroma preprost sistem ogrevanja, ki ga je preprosto tudi vgraditi in upravljati, napake in morebitne okvare pa so na njem izjemno redke.
Prednost je tudi ta, da za njegovo vgradnjo ne potrebujemo veliko prostora, kar je še posebej pomembno pri obnovah, ko smo omejeni z višino. Zaradi načina vgradnje ga lahko vgradimo tudi na obstoječo talno oblogo, novo pa položimo tako rekoč neposredno na sistem. Tudi zato je električno talno ogrevanje hitro odzivno, kar pomeni, da se tla in prek njih prostor zelo hitro ogreje. A tudi hitro ohladi, ko ga izključimo.
Tako kot klasično toplovodno talno ogrevanje, tudi električno različico lahko upravljamo v vsakem prostoru posebej, če želimo, pa tudi na daljavo prek pametnih naprav.
Proizvajalci in ponudniki med prednostmi izpostavljajo tudi to, da lahko električno talno ogrevanje, če smo le malo spretni, vgradimo kar sami, s čimer zmanjšamo stroške začetne naložbe, le termostat za reguliranje delovanja ter priklop na električno omrežje in zagon mora opraviti električar.
Naj omenimo še eno prednost, to ogrevanje ne potrebuje kotla ali peči, temveč se ga priklopi neposredno na električno omrežje, zato tudi ne potrebujemo kotlovnice, niti skladišča za kurivo, tako kot denimo pri ogrevanju na kurilno olje ali lesno biomaso.
Kakšne vrste električnega talnega ogrevanja lahko izberemo?
Najpogostejši obliki električnega talnega ogrevanja so električni kabli na mrežah, rečemo jim tudi električne preproge, in električne folije. Tretja možnost, ki se uveljavlja v zadnjem času, pa so aluminijasti električni trakovi. Vse različice delujejo po enakem principu, razlikujejo pa se po načinu vgradnje, po tem, katero talno oblogo lahko položimo čez njih, in po pokritosti prostora z električnimi kabli.
Največjo pokritost prostora in zato najbolj enakomerno temperaturo naj bi zagotavljali aluminijasti trakovi, saj z njimi pokrijemo 90 odstotkov površine. Prav zaradi tega naj bi bili tudi bolj učinkoviti, porabili naj bi manj električne energije.
Vrsto električnega talnega ogrevanja običajno izberemo glede na prostor in talno oblogo, ki jo bomo imeli. Grelne mreže so tako primerne za keramične in kamnite talne obloge, medtem ko za grelne folije priporočajo, če bo nad njimi parket, laminat ali vinil. Le na aluminijaste trakove lahko polagamo katero koli talno oblogo, tekstilnim (velja za vse sisteme) pa naj bi se izogibali.
Enostavna vgradnja, lahko kar na obstoječo oblogo
Načeloma vse vrste sistemov lahko vgradimo na izdelane tlake ali neposredno na obstoječo talno oblogo, ki jo je najprej treba premazati z emulzijo za boljši oprijem. Grelno preprogo potem zalijemo z izravnalno maso ali pa preprosto zamažemo z lepilom, na katerega lepimo keramične ploščice.
Tudi če smo se odločili za aluminijaste trakove, obstoječo oblogo najprej premažemo z emulzijo za boljši oprijem, potem položimo trakove, sledita mrežica in izravnalna masa, na koncu pa še talna obloga.
Grelno folijo od obstoječe talne obloge ločimo s pet milimetrov debelimi toplotnoizolativnimi ploščami, potem pa lahko neposredno nanjo polagamo laminat, parket, vinil na klik.
Kdaj se je smiselno odločiti za vgradno električnega talnega ogrevanja?
Običajno električno talno ogrevanje vgrajujemo le v posamezne prostore. Največkrat je to kopalnica, ki jo obnavljamo, ali pa kopalnica v novogradnji. Tudi otroške sobe so primerni prostori za električno talno ogrevanje, če jih sicer grejemo z radiatorji.
Vgrajujemo ga torej v posameznih prostorih, kjer želimo imeti bolj topla tla kot drugod, ali če želimo te prostore ogrevati tudi takrat, ko centralnega ogrevalnega sistema še ne uporabljamo. To je zgodaj jeseni in pozno spomladi.
Za ogrevanje kopalnice je treba izbrati sistem s priključno močjo od 80 do 120 vatov na kvadratni meter, enako velja za otroško sobo, za kuhinjo pa naj bi zadostovalo od 60 do 90 vatov na kvadratni meter.
Katere so slabosti električnega talnega ogrevanja?
Če vprašate proizvajalce in ponudnike, jih seveda ni. Prepričevali nas bodo, da je to eno izmed najbolj učinkovitih in gospodarnih načinov ogrevanja, ne le v posameznih prostorih temveč za ogrevanje vseh prostorov v hiši ali stanovanju. A če se malo poigramo s številkami, lahko ugotovimo, da njihove trditve ne držijo, vsaj v celoti ne.
Izkoristek kakovostnega električnega talnega ogrevanja je največ 99-odstoten. Kar je gotovo veliko, a če vemo, da sodobni kotli na zemeljski plin lahko dosežejo 105- in celo 110-odstotne izkoristke, potem je električno talno ogrevanje težko najbolj učinkovito.
Če ga primerjamo s toplotnimi črpalkami in upoštevamo njihov COP (grelno število), lahko tudi v najbolj ekstremnih pogojih, pri zimskih temperaturah, ki na primer več dni vztrajajo pri minus 15 ali celo niže, ugotovimo, da bo COP še vedno vsaj 2. Pod pogojem seveda, da smo vgradili toplotno črpalko primerne moči z delovanjem pri nizkih temperaturah.
Torej je toplotna črpalka vsaj dvakrat bolj učinkovita od električnega talnega ogrevanja, za katerega je značilno, da kolikor toplote odda, toliko električne energije tudi porabi. Če primerjamo cene energentov in pri tem upoštevamo njihove kurilne vrednosti in izkoristke naprav, ki jih izkoriščajo, ugotovimo, da je elektrika najdražja, celo utekočinjen naftni plin je cenejši.
Naredili smo nekaj izračunov
Na spletni strani enega od ponudnikov smo našli podatek, da naj bi bil strošek za ogrevanje z električnim talnim gretjem v toplotno izjemno dobro izolirani hiši le devet evrov na kvadratni meter ogrevane površine. Glede na ceno elektrike (0,15 evra na 1 kWh) to pomeni, da je poraba na kvadratni meter 60 kWh na leto.
Pustimo ob strani, da hiši s takšno porabo na kvadratni meter težko rečemo dobro toplotno izolirana hiša, saj te, ki so res toplotno izolirane, pravilno načrtovane in grajene, naj ne bi porabile več kot 25 do 35 kWh/m² na leto.
Če bi to hišo (60 kWh/m²a) ogrevali s toplotno črpalko z letnim grelnim številom samo 2,5, bi nas to stalo 3,6 evra na kvadratni meter na leto. Zemeljskega plina bi porabili za 4,2 evra, pelet za štiri evre in kurilnega olja za 7,2 evra. Razlike so precejšnje.
Pri izračunu gospodarnosti naložbe je treba upoštevati tudi začetno investicijo v posamezni sistem, stroške obratovanja in vzdrževanja ter življenjsko dobo. Povprečna cena za material in izvedbo električnega talnega ogrevanja je 100 evrov na kvadratni meter.
Več o gradnji, obnovi in ogrevanju najdete tukaj.
Tole je tudi zanimivo: analiza cen za ogrevanje na elektriko: https://omisli.si/nasvet-strokovnjaka/ogrevanje/ogrevanje-na-elektriko-cena-prednosti-slabosti-in-izvajalci/