Takšnih stavb naj bi bilo po nekaterih ocenah 16.000. Videti je, da bodo končno našli rešitev, ki bo etažnim lastnikom olajšala odločitev in vgradnjo prepotrebnega dvigala. V novi zakon o upravljanju in vzdrževanju stavb, ki je v obravnavi v hrvaškem saboru, so vključili tudi določbo, da bo vgradnjo dvigal v starejše stavbe sofinancirala država iz proračuna.

Stavba mora imeti vsaj tri nadstropja

Za to naj bi bilo v proračunih za leti 2025 in 2026 predvidenih po pet milijonov evrov, posamezno vgradnjo pa naj bi financirali do ene tretjine vrednosti naložbe.

Do nepovratnih sredstev bodo upravičeni etažni lastniki ali solastniki v stavbah, ki imajo vsaj tri nadstropja. Pogoj bo tudi, da je vsaj polovica stavbe v lasti fizičnih oseb, polega tega pa bo pred naložbo treba doseči tudi soglasje. Z vgradnjo dvigala se bo moralo strinjati vsaj polovica lastnikov, naročiti pa bodo morali tudi projekt, skladen z gradbeno zakonodajo.  

Finančna konstrukcija mora biti zaprta

Del sredstev bodo morali seveda zagotoviti lastniki, in to še preden bodo kandidirali za nepovratna sredstva države. Ali drugače, finančna konstrukcija bo morala biti zaprta. Pri tem pa bo, tako navajajo v obrazložitvi člena predloga zakona, del sredstev za naložbo lahko zagotovila tudi lokalna skupnost, kar bodo uredili v podzakonskih aktih.

Kako je z vgradnjo dvigal pri nas

Težava ni nič manj pereča kot na sosednjem Hrvaškem. Po ocenah sindikata upokojencev je v Sloveniji približno enajst tisoč štiri- in petnadstropnih stavb brez dvigala.

Vgradnja dvigala je v večini primerov otežena zaradi zakonodaje, predvsem pa zaradi visokih stroškov. Na prvi del so pristojni našli odgovor, saj po novem velja, da vgradnja dvigala spada pod manjšo rekonstrukcijo. Zaradi tega ni več potrebno gradbeno dovoljenje, pridobiti je treba zgolj pridobiti mnenje gradbenega strokovnjaka, če bi bilo dvigalo na zunanji fasadi, pa še mnenje arhitekta in soglasje občine.

Foto: Profimedia Dvigalo

Za dvigalo, ki naj bi bilo v uporabi vseh, torej vgrajeno kot splošni skupni del, je zahtevano 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. V tem primeru lahko dvigalo financirajo iz rezervnega sklada. Drugih namenskih nepovratnih sredstev pa v Sloveniji ni. Celotna naložba je prepuščena lastnikom večstanovanjskih stavb, kar pa pomeni, da se v številnih o vgradnji dvigala ne morejo dogovoriti.

Sofinanciranje bi lahko bilo urejeno že prej

Tako Slovenija kot Hrvaška sta že v preteklosti, v finančni perspektivi 2021 – 2027, zamudili ali pa izpustili priložnost, da bi dvigala v obstoječe stavbe lahko sofinancirali s sredstvi iz kohezijskih skladov.

Države članice morajo le osmisliti, kaj želijo z nekim ukrepom, ki naj bi bil financiran iz evropskih sredstev, doseči dolgoročno. Vgradnja dvigal ne more biti cilj sam po sebi, lahko pa je sredstvo za dosega nekega širšega dolgoročnega cilja, le vključiti ga je treba v programe za črpanje sredstev. Med dolgoročnimi cilji pa je poleg obširne energijske obnove večstanovanjskih stavb lahko na primer tudi preprečevanje institucionalizacije težko pokretnih starejših in gibalno oviranih oseb ter omogočanje neoviranega dostopa v stavbah, kar marsikomu omogoča, da dlje lahko živi doma in preloži njegov odhod v dom za starejše.

"Nekatere države članice so omogočile, da se vgradnja dvigal v večstanovanjske stavbe financira iz nacionalnih skladov, druge pa so to omogočile prek kohezijskih skladov. V tem primeru mora biti vgradnja dvigal del specifične nacionalne politike ali pa mora prispevati k specifičnim ciljem različnih finančnih instrumentov in hkrati vključena, na primer v energijsko obnovo stavb," so že pred časom za medije povedali v Evropski komisiji.  

V okviru energijske prenove stavb so dvigala sofinancirali na primer v Litvi.