Vlada je lani novembra, ko je samooskrbo z električno energijo uvrstila v nov Načrt razvojnih programov za obdobje od 2022 do 2025, poudarila pomen samooskrbe s hranilniki električne energije. Ti naj bi že zdaj, predvsem pa v prihodnjih letih postali vse bolj razširjeni in tudi v gospodinjstvih nepogrešljiv del opreme za samooskrbo z električno energijo.

Hranilniki naj bi gospodinjstvom omogočili do 80-odstotno samooskrbo skozi vse leto, s tem pa naj bi se zmanjšala obremenitev elektroenergetskega omrežja predvsem v konicah in povečala njegova stabilnost. Poleg tega naj bi hranilniki pomenili tudi varnost pred izpadi elektrike. Najbolj zanimivi pa naj bi bili za vsa tista gospodinjstva, ki so jim elektrodistributerji zavrnili soglasja za priključitev sončnih elektrarn.

Doba vračila se precej podaljša

Vendar hranilniki pomenijo višje naložbe v samooskrbo. Za povprečno gospodinjstvo, ki se denimo odloči za 10-kilovatno sončno elektrarno, lahko računa, da bo zanjo odštelo od 12.000 do 15.000 evrov, če namesti še hranilnik, ki mora v tem primeru imeti kapacitet vsaj 7 kWh, pa bo naložba višja za približno osem do 10 tisoč evrov. Doba vračila naložbe se tako s sedem ali osem let podaljša na krepko čez 10 let.

Za zdaj prave ekonomske upravičenosti namestitve hranilnikov še ni, čemur do neke mere pritrjujejo tudi na Agenciji za energijo, kjer so pripravili pregled možnih ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije. Mednje so namreč uvrstili tudi hranilnike, za katere sicer pravijo, da so njihove cene ekonomsko že sprejemljive za potrošnika, vendar hkrati priznavajo, da „njihova uporaba ni cenejša od odjema električne energije iz omrežja.“

Hranilniki bodo postali veliko bolj gospodarna odločitev, če bo cena elektrike bistveno višja, ali če bodo bistveno višje cene novih omrežnin, ki bodo začele veljati marca prihodnje leto, kar bo vplivalo predvsem na nove sončne elektrarne, za katere bodo vlagatelji zamudili priložnost, da jih vključijo v sistem net meteringa.

Zanimanja za subvencije ni

Da hranilniki med vlagatelji še niso sprejeti, potrjujejo tudi podatki o vlogah, ki jih je Eko sklad prejel na zadnji, še zdaj odprt javni poziv za pridobitev subvencije za samooskrbne sončne elektrarne.

Omenjeni javni poziv, v okviru katerega je na voljo 10 milijonov evrov nepovratnih sredstev, je prinesel eno bistveno spremembo. Prvič so bile razpisane subvencije za sončne elektrarne s prigrajenim hranilnikom električne energije. Te so na kilovat inštalirane moči proizvodnje naprave tudi bistveno višje. Vlagatelj lahko namreč za vsak vgrajen kilovat moči naprave dobi 500 evrov nepovratnih sredstev. Za 10-kW sončno elektrarno s hranilnikom je subvencija tako 5000 evrov.

A kot kažejo podatki, ki so nam jih poslali iz Eko sklada, zanimanja za sončne elektrarne s hranilnikom očitno ni. Do zdaj so namreč izdali le tri odločbe, povprečno izplačilo, ki so ga dobili vlagatelji pa je bilo 4590 evrov.

Čakalna doba sedem mesecev

To sicer ne pomeni, da med vsemi 9732 vlogami, ki so jih prejeli na zadnji razpis, ni še kakšne za sončno elektrarno s hranilnikom, saj kot nam je povedala direktorica sklada Mojca Vendramin, vseh vlog še niso pregledali. Trenutno vlagatelji na pregled vloge čakajo sedem mesecev, razlog za tako dolgo čakalno dobo pa je pomanjkanje kadra. „Ker je treba prednostno obdelati še preostale vloge, ki jih je Eko sklad prejel na predhodni javni poziv 93SUB-SO21, za enkrat vloge prejete na javni poziv 104SUB-SO22 pregleduje samo en obdelovalec.“

Tako so do zdaj poleg treh odločb za sončno elektrarno s hranilnikom izdali še 746 odločb za izplačilo subvencije zgolj za sončno elektrarno. Povprečna višina spodbude za te je za zdaj 624 evrov.

Zanimanje za subvencije zgolj za sončne elektrarne je očitno še vedno precejšnje, čeprav so te zdaj precej nižje. Vlagatelj za vsak vgrajen kilovat lahko po zadnjem pozivu dobi le 50 evrov in ne več 180 evrov, kot je veljalo prej.

Javni poziv je še vedno odprt, kot je povedala Mojca Vendramin, pa ocenjujejo, da so glede na število prejetih vlog in povprečno višino spodbude na razpolago še štirje milijoni evrov nepovratnih sredstev.