Prvi Dan slovenskega lesarstva, ki je potekal pod naslovom Les – naša zelena prihodnost, sta pripravila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javna agencija Spirit Slovenija. Zaključil se je s podelitvijo nagrad za najboljše lesene objekte, ki so se prijavili na razpis Spirit Slovenija. Nagrade so podelili sedmim objektom, med katerimi sta dva stanovanjska. Na razpis za najboljšo leseno stavbo je bilo v kategoriji stanovanjskih stavb prijavljenih 15.
V kategoriji družinskih hiš je nagrado dobila Hiša Poljane, pod arhitekturo katere so se podpisali arhitekti iz 3biroja. “Enodružinska hiša v Poljanah vnaša v dosedanjo gradnjo lesenih enodružinskih objektov novo svežino. Namesto običajne pritlične gradnje z izkoriščeno mansardo, ki je povsem vizualno ločena od pritličnih prostorov, so si avtorji zamislili enovit notranji volumen objekta, ki sega vse do slemena, v katerega je lapidarno vstavljena funkcionalna medetaža, ki nadomešča nekdanje mansardne prostore. Ustvarjena je zadržana, preprosta in vendar kompleksna arhitektura, ki se odlično vklaplja v prostor in ustvarja v notranjosti objekta vznemirljivo atmosfero,” je nagrado obrazložila petčlanska strokovna komisija.
Arhitektura: 3biro d.o.o. (prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar Kobe; Sodelavci: Alenka Jager, Barbara Petek, Črt Jaklič, Maruška Jamnik, Špela Jerkič)
Gradbene konstrukcije: Gradbeni biro Zajc d.o.o.
Izvedba: Tesarstvo Kaltak d.o.o.
“Avtorji so dokazali, da se da s sodobnimi tehnologijami uporabe lesa doseči primerljive konstrukcijske in funkcionalne karakteristike kot pri klasični opečni ali betonski gradnji z nedvomno ugodnejšim bivalnim ugodjem, ki ga nudi les kot material. Hkrati objekt dokazuje, da se da tudi z uporabo lesa zasnovati in oblikovati moderno občutene objekte s sodobnimi arhitekturnimi elementi,” je nagrado obrazložila žirija.
„Objekt, razen betonske kletne etaže, je v celoti izveden s križno lepljenimi lesenimi paneli – sistem gradnje CLT. Ena izmed glavnih prednosti lesene gradnje – poleg že velikokrat omejenih, natančnosti in hitrosti gradnje – je tudi minimalen vnos vlage v objekt med gradnjo. Vsi elementi konstrukcije so montažni in predhodno pripravljeni v proizvodnji. Tako je objekt, za razliko od tradicionalno grajenih objektov, za vselitev primeren takoj ob dokončanju,“ pravijo v podjetju Alfa Natura, ki je stavbo izvedlo.
Arhitektura: Tria Studio d.o.o., Matevž Vrhovnik
Gradbene konstrukcije: dr. Bruno Dujič, CBD d.o.o
Izvedba: Alfa Natura d.o.o.
Natečaj spodbuja zavedanje o pomenu lesene gradnje
Natečaj, tretji do zdaj, so organizirali v Spirit Slovenija, z njim pa želijo „krepiti zavedanje o lesu in njegovi kulturni razsežnosti, spodbujati uporabo lesa tako pri gradnji objektov kot pri uporabi v vsakdanjem življenju ter usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo," je povedal Tomaž Kostanjevec v. d. direktorja, SPIRIT Slovenija.
Poleg tega želijo spodbuditi trajnostno, ekonomsko in kakovostno uporabo lesa, povečati njegovo rabo, predvsem pa promovirati rabo lesa v gradbene namene in v vsakodnevnem življenju. Vplivati želijo tudi na izboljšanje izboljšanje stanja slovenske lesnopredelovalne industrije in prispevati k prehodu Slovenije v nizkooogljično družbo.
„S podelitvijo nacionalne nagrade za naj leseno gradnjo, želimo spodbujati tudi arhitekte, naročnike in izvajalce k večji uporabi lesa, ki je že tradicionalno slovenski naravni potencial in obenem tudi aktualna svetovna smernica. Veseli nas, da v zadnjih letih opažamo povečano zanimanje za gradnjo lesenih objektov tudi pri nas, kar je posledica večje ozaveščenosti investitorjev in splošnega zavedanja o pomenu kakovostnega bivanja ter uporabi lesa v bivalnem okolju,“ je še dodal.
Strokovno komisijo, ki je nagrade podelila tudi javnim in inženirskim lesenim objektom, so sestavljali prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik in prof. mag. Peter Gabrijelčič, zaslužni profesor, oba s Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani, prof. dr. Milan Šernek in izr. prof. dr. Manja Kitek Kuzman oba z oddeleka za lesarstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani in doc. dr. Iztok Šušteršič, InnoRenew CoE, FAMNIT Univerza na Primorskem.
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.
Kdorkoli se lahko igra in postavlja leseno hiško za svoje potrebe, večstanovanjski objekti pa ne bi smeli biti nikdar leseni …