Za zdaj je zakon še v obliki osnutka, rok za podajo pripomb se izteka danes, veljati pa naj bi začel 30. junija. Tako zahteva evropska direktiva o energetski učinkovitosti. 

A kot je na nedavnem webinarju Financ povedal Hinko Šolinc, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo, realno ne pričakujejo, da bodo do takrat opravili postopke v državnem zboru, zakon naj bi bil sprejet z minimalno zamudo.

Hinko Šolinc je predstavil nekatere najbolj pomembne vidike, ki jih prinaša novi zakon, med njimi pa je nekaj takšnih, ki se neposredno nanašajo na stanovanjske stavbe. V nadaljevanju jih povzemamo. 

Ena od novosti, ki jih bo treba zagotoviti v prihodnje, je obvezna postavitev električnih polnilnic. Pri novih večstanovanjskih stavbah bo treba narediti predinštalacijo za električno polnilnico na vsakem desetem parkirnem mestu. Enako večje za obstoječe stavbe v primeru večjih prenov, če te zajemajo tudi prenova parkirišč v garaži ali ob stavbi ali večje prenove električne infrastrukture. To pomeni, da je bilo za te prenove treba dobiti gradbeno dovoljenje.

Obvezni pametni števci in krmiljenje od zunaj

Zakon prinaša tudi zahtevo po naprednih merilnih sistemih ali pametnih števcih električne energije in zemeljskega plina. Od teh naj bi imel koristi tudi odjemalec, saj naj bi dobil podatke za svojo elektronsko napravo in videl, kakšen je njegov odjem. Ali kot je bolj razumljivo razložil Šolinc, če ugasne štedilnik, se mora to takoj poznati na meritvah, da lahko uporabnik na podlagi podatkov uravnava porabo.

Tako pridobljene podatke bo odjemalec  odstopil dobavitelju energije ali dobavitelju storitev, ta pa mu bo pomagal voditi naprave. V praksi to pomeni, da se lahko na primer, toplotna črpalka, poleg katere je rezervoar tople vode, prižge pol ure prej ali kasneje. V prihodnosti bodo vse take naprave verjetno krmiljene od zunaj, zato bo treba imeti pametne števce.

Pametne števce za merjenje porabe električne energije ima že zdaj več kot 80 odstotkov gospodinjstev, vendar ni zagotovljena funkcionalnost, da bi lahko videli podatke. Sistem, ko bodo odjemalci to lahko videli, naj bi bil vzpostavljen do leta 2023. Do takrat bo moral sistemski operater distribucijskega omrežja vzpostaviti enotno vstopno točko, da bo lahko odjemalec, ki ima na primer stanovanje v Ljubljani in vikend na morju, videl na isti domači strani porabo na obeh objektih.

Kot je še pojasnil Šolinc, pa takšnih pametnih sistemov za zdaj ne bo za odjem zemeljskega plina v gospodinjstvih. 

Novogradnje Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Novi razdelilniki že od oktobra letos

Ena od ključnih sprememb, ki jih prinaša novi zakon, je tudi, da bodo morali vsi novi razdelilniki na radiatorjih in vsi novi števci za sanitarno toplo vodo v večstanovanjskih stavbah po 25. oktobru 2020 omogočiti daljinsko odčitavanje. Za vse obstoječe števce in razdelilnike, ki zdaj tega ne omogočajo, pa bo to veljalo 1. januarju 2027. 

To pomeni, da bodo morali uporabniki do tega datuma obstoječe števce zamenjati z novimi, ki omogočajo daljinsko odčitavanje, ali pa bodo starim števcem prigradili module, ki to omogočajo. 

Ena od večjih sprememb, ki jih velja izpostaviti in za katero na ministrstvu menijo, da bo o njej debata še vroča, je obvezna izvedba strokovne ocene celotne energetske učinkovitosti stavbe po spremembi tehničnih sistemov. 

To pomeni, da bo treba, na primer, ob zamenjavi kotla s toplotno črpalko narediti oceno, kaj se je zgodilo na ravni stavbe. Člen, ki to določa, je delno prepisan iz direktive, delno pa so poskušali stvar poenostaviti, da bi lastniki dobili to, kar morajo dobiti, po drugi strani pa to zanje ne bi bilo predrago in ne bi pomenilo velikega administrativnega bremena, pojasni Šolinc. Predvsem pa ne želijo obremeniti lastnikov stavb, ki zamenjajo star kotel z enakim novim, vendar je direktiva razmeroma stroga in zahteva ob vsaki spremembi oceno. Ta člen naj bi bil po javni obravnavi na podlagi pripomb nekoliko spremenjen.