Cene električne energije v drugi polovici lanskega leta v Evropi dosegle zgodovinske vrednosti. Glavno gonilo rasti cen naj bi bilo povečano globalno povpraševanje. Pozitiven trend gibanja cen se je odražal pri pasovni električni energiji in tudi vršni električni energiji. 

Cena skoraj 430 evrov za megavat

Na energetski borzi BSP-Southpool je bi povprečna cena za pasovno električno energijo v prvi polovici leta 2021 61,16 evra/MWh. V drugi polovici leta 2021 je zrasla na 167,98 evra/MWh. Najvišjo vrednost je dosegla 22. decembra, 427,09 evra/MWh. 

Konec leta so veleprodajne cene električne energije precej upadle, kar pripisujejo praznikom in s tem manjši rabe električne energije v industriji ter nadpovprečnim temperaturam. 

Višje veleprodajne cene električne energije se že v drugi polovici lanskega leta začele prenašati na slovenski maloprodajni trg. Osem dobaviteljev, ki dobavljajo električno energijo gospodinjskim odjemalcem, se je odločilo za dvig maloprodajnih cen. Tudi na področju akcijskih cen je prišlo do sprememb, saj jih dobavitelji niso obnovi, ko so se akcije iztekle. 

Kratkoročne umiritve cen ne bo

Mednarodna agencija za energijo tudi za letos ocenjuje, da se bo rast povpraševanja nadaljevala. Po njihovi oceni naj bi se v primerjavi z letom 2021 poraba zvišala za tri odstotke. Glede na to naj bi bil pritisk na oskrbovalne verige energentov nekoliko manjši kot v letu 2021. Razmere pa bodo, tako na Agenciji za energijo, še naprej odvisne od gibanja cen premoga, plina, nafte in emisijskih kuponov. Cene energentov sicer tudi v začetku leta 2022 ostajajo na relativno visoki ravni, vojna med Rusijo in Ukrajino pa zaenkrat še ne dajaje indikacij o kratkoročni umiritvi cen. 

Cene plina so dosegle rekorde

Tudi cene zemeljskega plina so v tem obdobju dosegle rekordne vrednosti. Terminske pogodbe z dobavo dan v naprej na avstrijski borzi so na trgovalni dan 21. december 2021 dosegle poravnalno ceno 177,402 evra/MWh, kar je bilo v primerjavi s poravnalno ceno ob začetku drugega polletja, ko so terminske pogodbe z dobavo dan v naprej dosegle vrednost 36,323 evra/MWh, kar za 488 odstotkov več.

Če pa decembrsko najvišjo ceno primerjamo z najnižjo maja 2020, ko je indeks zdrsnil na najnižjo zgodovinsko vrednost, ko so terminske pogodbe z dobavo dan v naprej ob koncu trgovalnega dne zdrsnile na poravnalno ceno 4,3 evrov/MWh, lahko ugotovimo, da se je cena v 19 mesecih povečala za neverjetnih 4026 odstotkov, piše v poročilu agencije.

V drugi polovici leta 2021 se je trend naraščanja cen iz veleprodajnih trgov pričel prenašati tudi na maloprodajni trg. Enajst dobaviteljev, ki dobavljajo zemeljski plin slovenskim gospodinjstvom, se je v tem obdobju odločilo za dvig maloprodajne cene zemeljskega plina. 

Neznank je veliko

Letos bo na gibanje cene zemeljskega plina močno vplivala Rusko – Ukrajinska vojna. Zaradi vojne so pričakovani premiki na področju strukture uvoza zemeljskega plina v EU, saj si je slednja zadala cilj zmanjšanja odvisnosti od uvoza ruskega plina. Ena izmed prvih posledic vojne je bila odločitev o plinovodu Severni tok 2. Plinovod je že dokončan, prav tako je tehnično že pripravljen za prenos, postopek certificiranja pa je bil v kasnejši fazi zaradi ruske invazije ustavljen. 

Pritisk na sedanje relativno visoke cene plina utegneta nekoliko zmanjšati morebitna zaustavitev vojne oziroma še naprej stabilna dobava ruskega plina v Evropo in manjše povpraševanje zaradi konca ogrevalne sezone, obstaja pa glede tega seveda še veliko neznank, piše v poročilu.

Poraba plina je nekoliko padla

Poraba zemeljskega plina na območju EU se je v tretjem četrtletju 2021 zmanjšala za 5,5 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. Padec porabe je bil v prvi vrsti posledica zmanjšanja proizvodnje električne energije v plinskih elektrarnah, razlog za to, pa predvsem visoka cena plina.  Ta je vplivala tudi na zmanjševanje rabe plina v industriji. To se je zelo očitno kazalo pri proizvodnji amonijaka in gnojil, ki je močno upadla. 

V zadnjem četrtletju leta 2021 je poraba plina v Evropi narasla in je bila na primerljivi ravni, kot v enakem obdobju leta 2020. K povečanju porabe je v največji meri pripomogel povečan temperaturno odvisni odjem, ki je bil predvsem posledica nekoliko nižjih temperatur novembra. Poraba plina v industriji je tudi v zadnjem četrtletju leta 2021 bila za okoli pet odstotkov nižja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. 

Zaloge plina v EU lani pod večletnim povprečjem

Bistveno so odstopale od nivojev zasedenosti v 2020. V drugi polovici 2021 je bila najvišja stopnja zasedenosti skladišč zabeležena oktobra, 77,47 odstotkov skladiščnih zmogljivosti. Oktobra 2020 je denimo znašala 95,77 odstotkov.

Ob začetku plinske zime, dne 1. oktobra lani so bila evropska skladišča plina 75-odstotno zasedena, kar pomeni 19,6 odstotnih točk manj, kot 1. oktobra 2020. To je najnižja zasedenost evropskih plinskih skladišč v zadnjih desetih letih ob začetku plinske zime.