TEŠ je edini dobavitelj toplotne energije v Šaleški dolini. Odsotnost oziroma »zaprtje« ogrevalnega vira bi zlasti v zimskih mesecih predstavljala nepredstavljivo in nedopustno tveganje za 35.000 prebivalk in prebivalcev Šaleške doline, pa tudi za gospodarstvo in industrijo na tem območju.

"Stečaj bi pomenil, da je s 1. januarjem 2025 ogrožena ne le proizvodnja električne energije iz naše največje elektrarne, ampak predvsem, in to je tisto, kar zahteva od mene takojšnje ukrepanje, ogrevanje ljudi, ki živijo v dolini," je danes po srečanju z mediji povedal Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in prostor. 

Ministrstvo je bilo namreč pred 14 dnevi obveščeno, da v HSE na podlagi več scenarijev ocenjujejo, da bosta TEŠ in Premogovnik Velenje že leta 2025 pridelal skoraj 200 milijonov evrov izgube, zaradi česar bi termodivizija morala že 1. januarja v stečajni postopek. 

TEŠ bo javna služba

Na ministrstvu že od takrat iščejo rešitve. "Pravila o državni pomoči nas omejujejo pri intervenciji države, vendar vidimo možno rešitev. Najverjetneje bomo morali omejiti delovanje družb TEŠ in Premogovnika Velenje na opravljanje javne službe za oskrbo s toploto. Za prihodnje delovanje termodivizije bo treba zagotoviti javna sredstva, zato napovedujem sprejem posebnega interventnega zakona."

Na podlagi interventnega zakona bodo preprečili, da bi končni odjemalci ostali brez toplote ali jo plačevali po višjih cenah. 

150 milijonov evrov iz dobičkov energetskih podjetij

"Rešitev ne bo poceni, a zagotovili bomo, da je začasna, dokler se ne vzpostavi v dolini alternativni vir ogrevanja in ne uredi vsega, kar je potrebno za pravičen prehod. Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabijo dobički energetskih podjetij,« je še povedal minister. 

Po ocenah, ki jih imajo na ministrstvu, bo že prihodnje leto treba zagotoviti približno 150 milijonov evrov. TEŠ bo po sprejetju interventnega zakona, 1. januarju moral prilagoditi proizvodnjo oziroma začeti delovati v novem režimu, kjer bo v ospredju proizvodnja toplote, manj pa električne energije, ki naj bi postala stranski produkt. 

Izločitev iz HSE in v upravljanje SDH

Kot smo še izvedeli na ministrstvu, interventni zakon daje razlog, da HSE termodivizijo lahko izloči iz skupine, in jo prepusti v upravljanje SDH. HSE je namreč profitabilna družba, ki pa jo TEŠ in Premogovnik Velenje brez napovedanih ukrepov v prihodnje lahko oslabita, v najslabšem primeru celo potopita. 

To so grehi preteklosti

Po besedah ministra smo v  teh razmerah danes zaradi preteklih odločitev politike. "Problemu, ki je nastal, se ne moremo izogniti, moramo ga pa rešiti. TEŠ6 je bil največji nacionalni infrastrukturni projekt okrog katerega se je v preteklosti poenotila stroka in politika. Že takrat so bila glasna opozorila, da se morda investicija ne bo izšla tako kot je bila prikazana. In danes smo tukaj. A ljudje v dolini ne smejo nositi breme napačnih političnih odločitev v preteklosti. Ljudje tudi ne smejo ostati brez ogrevanja, ker so bile v preteklosti sprejete napačne odločitve."

Na potezi še dve ministrstvi

Z interventnim zakonom si bodo tudi kupili čas, ki je potreben do uvedbe trajnejših rešitev.  

A te niso zgolj v pristojnosti MOPE, saj je treba pred tem sprejeti še zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, kar je v pristojnosti ministra Jožeta Novaka in ministrstva za naravne vire in prostor, ter zakon o prestrukturiranju Šaleške doline, kar je v pristojnosti ministra Aleksandra Jevška in ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Interventni zakon naj bi bil sprejet novembra, pred tema pa mora še na usklajevanje na vlado in po hitrem postopku v sprejem v državni zbor.