Veterinarji igrajo pomembno vlogo pri zdravju naših domačih živali, živali v živalskih vrtovih, tekmovalnih živalih in živalih v laboratorijih. Drugi svoje sposobnosti uporabljajo za zaščito ljudi pred boleznimi, ki jih prenašajo živali in izvajajo klinične poizkuse na živalih.

Večina veterinarjev svoje delo opravlja v zasebnih ordinacijah, kjer zdravijo male živali kot so mačke in psi, pa tudi ptice, plazilci, zajci in druge mali živali, ki jih lahko imamo v ujetništvu kot domače živali. Nekateri veterinarji delajo v mešanih ordinacijah, kjer obravnavajo tudi večje živali kot so prašiči, koze, ovce in nekatere ne-domače živali. Veterinarji diagnosticirajo bolezni, cepijo proti boleznim kot je na primer steklina, zdravijo bolezni in infekcije, oskrbijo poškodbe in rane, izvajajo operacije in dajejo nasvete lastnikom živali glede hranjenja, vedenja in brejosti. Kadar je potrebno, pa morajo žival tudi evtanizirati.

Obstajajo tudi ordinacije, kjer obravnavajo samo velike živali, predvsem krave in konje. Ti veterinarji se ponavadi vozijo od kmetije do kmetije in tam nudijo svoje usluge, drugi veterinarji pa delajo tudi v živalskih vrtovih, akvarijumih in laboratorijih. Številni veterinarji tako prispevajo k zdravju ljudi in živali. Veterinarji so tako na primer veliko prispevali k razvoju cepiv za malarijo in rumeno mrzlico, razvili nekatera zdravila za zdravljenje bolnikov s srčnimi boleznimi ter kirurške postopke za operacije kolkov in kolen.
Veterinarji pogosto veliko delajo. Vedno morajo biti dosegljivi in na voljo, če dobijo nujen klic. Pogosti so tudi delavniki zvečer, ponoči in čez vikend. Povprečna plača slovenskega veterinarja je leta 2007 znašala 1200 €.

Poklic veterinarja je torej zelo prijeten za tiste, ki imajo radi živali:
Nika Gregorčič, dr. vet. med, Veterinarska postaja Ljubljana:
»Rada imam živali in jim rada pomagam, zato v tem poklicu uživam. V največje veselje mi je, ko bolni živali lahko pomagam, da okreva in si opomore. Vesela sem tudi v primerih, ko vidim, da lastniki lepo skrbijo za svoje ljubljenčke ter se veselijo njihovega okrevanja. Poleg tega je zaradi raznolikosti primerov moje delo vedno zanimivo. V veselje mi je tudi, da se lahko stalno izobražujem in tako uporabljam najnovejše metode diagnostike in zdravljenja.''

''Žal se pri svojem delu srečujem tudi z zapuščenimi in mučenimi živalmi. To me navdaja z žalostjo. Včasih zaradi dela trpi družina, saj moramo veterinarji zagotavljati zdravstveno oskrbo živali tudi izven običajnega delovnega časa, kar pomeni popoldansko delo in dežurstva.”