Posnel je prek dvajset kratkih, celovečernih in TV filmov, med drugim celovečerne filme Krizno
obdobje, Eva, Butnskala, Hudodelci, Ko zaprem oči in Pesnikov portret z dvojnikom. Posnel je tudi
številne dokumentarne televizijske portrete, med njimi Jožeta Pučnika, Marka Pogačnika, Draga
Jančarja in Friderika Barage. Leta 1989 je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Slakov Ko zaprem oči je bil tudi prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja. S
Hudodelci se je uvrstil v tekmovalni program berlinskega festivala. Kot producent je sodeloval tudi
pri filmih Outsider Andreja Košaka (1996) in Slepa pega Hanne A. W. Slak (2002).
Rodil se je 1. februarja leta 1953 v Krškem. Vpisal se je na Akademijo za gledališče, radio,
film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, nato pa študij filmske režije dokončal v Lodzu na Poljskem,
kjer je tudi magistriral.
Od 1980 dalje je predaval na AGRFT v Ljubljani in bil nekaj let predstojnik filmskega oddelka
na AGRFT v Ljubljani. Nazadnje je bil redni profesor za filmsko režijo. Nastopal je tudi v vlogi
scenarista, montažerja, direktorja fotografije, igralca. Pred smrtjo je posnel film za televizijo
Kakor v nebesih, tako na zemlji, ki je trenutno še v postprodukciji, so ob smrti zapisali na
Filmskem skladu RS.
Slak je na prelomu stoletja posnel odmevno izvirno igrano televizijsko nadaljevanko v petih
delih z naslovom Prešeren, v kateri je v naslovni vlogi nastopil Pavle Ravnohrib. Nadaljevanka
Prešeren, v filmske slike prelita pripoved o razburkanem življenju največjega slovenskega pesnika
dr. Franceta Prešerna, še vedno sodi med največje projekte igranega programa TVS. Prvič so jo
predvajali leta 2001.
Po številnih zapletih je nastala še filmska različica, Pesnikov portret z dvojnikom, s
katerim se je Slak po desetih letih vrnil na velika platna. Premiera je bila na 6. festivalu
slovenskega filma v Celju leta 2003. Pred štirimi leti si je Slak prizadeval posneti celovečerni
film Klet, a od Filmskega sklada RS ni dobil zelene luči.
Prejel je več nagrad: za celovečerne filme Badjurovo nagrado (1981, 1985, 1987) ter nagrado
Prešernovega sklada za celovečerni film Hudodelci in izvirno TV igro Nasmehi (1989).
Umrl režiser Franci Slak
V 55. letu starosti je v soboto umrl slovenski filmski in televizijski režiser, scenarist, producent in pedagog Franci Slak.