Večini nam neznana slovenska dekleta v tujini na račun svoje lepote zelo lepo živijo. Sprehajanje po brveh svetovno znanih modnih oblikovalcev, krašenje strani in naslovnic prestižnih modnih publikacij se sliši nadvse glamurozno, a očem skrito je trdo delo in vsakdanja odrekanja, ki stojijo za tem prestižem. To so delavna dekleta, resnične zvezde, ki nimajo časa za kobacanje po straneh rumenega tiska.

Alma Mujezinović: "V zadnjih letih imam z delom v tujini veliko izkušenj. Zastopajo me agencije v Nemčiji, Izraelu, Avstriji, Italiji ... Ena najpomembnejših modnih prestolnic, ki ji zadnja leta posvečam največ pozornosti, je Milano, to pa predvsem zaradi direktnih bookingov za naročnika Dolce&Gabbana. V tem poslu najbolj uživam, ko spoznavam izjemne ljudi, umetnike, ko potujem in pridobivam izkušnje, ki so šola za življenje in ti jih drugi posli ne ponujajo. Manj srečna sem takrat, ko sem dlje časa od doma in pogrešam ljubljene."

Uporabljajo javni prevoz

Barbara Pirih: "Delo modela v tujini ima svoje prednosti in slabosti. Marsikdo ne ve, da preden dobiš delo, moraš opraviti cel kup castingov. Po mestu uporabljaš javni prevoz in zemljevid (brez katerega ne gre). Dnevno imaš od 3 do 7 castingov, v času tedna mode pa število naraste do 12 in več. Velikokrat je naše delo stresno in te tako psihično kot tudi fizično izčrpa. Agencije niso vedno najbolj ustrežljive, zato je izjemno pomembno, da imaš matično agencijo, ki stoji za tabo in te podpira. Če kot manekenka uživaš v svojem delu, potem neprijetne izkušnje, kot so utrujenost, oddaljenost od doma in družine zbledijo v trenutku, ko stopiš na pisto ali pred fotografski objektiv."

Včasih prestiž, drugič drobiž

Barbra Petarka pove, da včasih gara za nekaj deset evrov, spet drugič za visok dnevni honorar in le nekaj ur dela uživa na razkošni jahti :

"Morda je največja razlika med delom modela v Sloveniji in tujini to, da se v tujini od tega res da živeti. Sama sem zadnji dve leti v Londonu, pred tem sem bila v Parizu in Milanu. Vsako od mest ima svoje specifike, skupno jim je, da je manekenstvo težko delo, ki zahteva veliko odrekanja, samodiscipline in zrelosti, lahko pa nudi  dober zaslužek in vstop v svet razkošja, ki je večini nedostopno. Manekenstvo, sploh v tujini, je  popolnoma normalen in odgovoren poklic, ki pa žal ni sindikalno organiziran in tako ne nudi pravic iz delovnega prava, kljub temu da letno namenim kar precejšnjo vsoto denarja državnim blagajnam Velike Britanije in Slovenije. Če bi začela še enkrat, bi namesto nasmeha in popolnih las (če bi si upala) prinesla še revolucionarne transparente!"