Strokovnjaki so si enotni, da je treba vedno dajati prednost živilom, ki so lokalna (v Sloveniji pridelano sadje in zelenjava, slovensko mleko ...) in sezonska (to pomeni, da sadje in zelenjavo kupujemo v času, ko bi ta dozorela na naših vrtovih).

Le 43 odstotkov slovenskih otrok redno zajtrkuje, še večji pa je odstotek tistih, ki se prehranjujejo neustrezno, kažejo raziskave. Nekakovostno prehranjevanja slovenske otroke in mladostnike uvršča med najdebelejše na svetu, so včeraj na okrogli mizi na temo prehrane šolskih otrok ter živil z označbo višje kakovosti, ki je v organizaciji Mlekarne Celeia potekala na ljubljanski Osnovni šoli (OŠ) Prežihovega Voranca, povedali strokovnjaki. "Uravnotežena prehrana je ob upoštevanju sodobnih smernic zdravega prehranjevanja izjemnega pomena za zdrav in optimalen razvoj otroka," je poudarila Tanja Strniša, državna sekretarka ministrstva za kmetijstvo in okolje.

Hrana za sive celice

Toda debelost ni edina negativna posledica slabe prehrane, saj so testi pokazali, da so otroci po zaužitem sladkem nezdravem obroku dosegali bistveno slabše rezultate na inteligenčnih testih, je izpostavila nutricionistka Mojca Cepuš. Zdrava prehrana naj se zato začne že zjutraj s prvim obrokom (zajtrkom), saj bodo le tako otroci lahko uspešni pri učenju in izpolnjevanju šolskih obveznosti.

Ko ni staršev, je šola

Starši nosijo odgovornost za to, da otrok doma zdravo jé, ko otrok zapusti zavetje doma, pa neposrednega nadzora nad njegovo prehrano nimajo več. Na srečo imajo tudi slovenske šole vse več posluha za obveščanje otrok o zdravi prehrani in ponujanje čim bolj zdravih obrokov. Kot je poudaril ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca 
Marjan Gorup, nudenje zdrave hrane v šolah ni nemogoče, kar dokazujejo tudi na njegovi šoli, je pa zagotovo velik izziv, saj je treba uskladiti želje staršev s finančnim načrtom. Ceno malice namreč določi država in je 80 centov na obrok, cene kosila pa so okrog 3 evre (to določa vsaka šola 
sama).