"Ker sem prepoznavna in sem po poklicu gostinka, imam končano gostinsko turistično šolo, nisem imela problema z iskanjem službe,  vendar sem kmalu dojela,  da sem bila  zaradi prepoznavnosti izkoriščana. Na začetku so mi obljubljali zaposlitev, na koncu pa sem ugotovila, da so z mano v lokale želeli privabit le čim več obiskovalcev. V gostinstvu večinoma delajo na podjemne pogodbe brez datuma,  da bom jasna, delajo na črno.  Zato sem zmeraj, ko sem videla, da z zaposlitvijo ne bo nič, odšla," o svojih izkušnjah z nekdanjimi delodajalci pove Salome.

Po nešteto poslanih prošnjah pa se je pred kratkim tudi njej končno nasmehnila sreča: "Veliko prošenj sem poslala, a vse brez odgovora. To pove,  da zaradi prepoznavnosti in drugačnosti težko dobim resno službo. Tokrat sem imela res srečo, da sem dobila delo v butičnem hotelu Antiq, kje sem vodja sobaric, kar pa ne pomeni, da le gledam, kako poteka delo, temveč tudi jaz garam kot nikoli do sedaj. Delo je fizično naporno. Ker je to hotel s 16 sobami, moramo poprijeti tudi za kakšno drugo delo. A vesela sem, da imam službo, pa tudi če je težko, ker človek mora biti aktiven. Sicer pa v tej službi nimam več opravka z nespoštljivimi gosti. Vem, kaj je moje delo in nihče me ne več ne izkorišča tako kot v preteklosti. Hvaležna sem, da sem končno imela srečo in dobila službo, ki sem jo opravljala že v otroštvu, ko sem pomagala mami pri oddajanju apartmajev na otoku Rabu. Bog je že vedel,  zakaj to delo. Da vidim, kako težko delo je opravljala moja mami, da bi mi imeli vse potrebno."