Znamenitost, ki je v toplem Karibskem morju nastajala zadnjih nekaj mesecev, je zamisel britanskega kiparja Jasona deCairesa Taylorja. Britančevo delo so označili za "velik podvodni muzej, ki je v harmoniji z lepoto koralnega grebena", za instalacijo pa so zapisali tudi, da je "ena največjih in najbolj ambicioznih podvodnih znamenitosti na svetu". Tiha evolucija, ki pokriva nekaj sto kvadratnih metrov morskega dna, je potopljena slabih 10 metrov pod morsko gladino med Cancúnom in bližnjim otočkom Isla Mujeres, natančneje v Narodnem morskem parku Cancún, Isla Mujeres in Punta Nizuc (njegovo pravo ime je Parque Nacional Costa Occidental de Isla Mujeres, Punta Cancún y Punta Nizuc) in je dostopna le po morju.

Rešitev za koralni greben?
Jason deCaires Taylor pa ni ustvarjal le v imenu umetnosti, ampak upa, da bodo njegove človeške skulpture v naravni velikosti sčasoma postale bivališče oziroma zatočišče rastlin in živali ter s tem razbremenile tamkajšnji koralni greben, ki je del drugega najdaljšega koralnega grebena na svetu, močno pa ga obremenjujejo ribolov, masovni turizem ter segrevanje in onesnaženje morja. Potapljači in snorkljarji, ki pridejo v Cancún ali na Isla Mujeres, naj bi podvodno življenje tega koščka Karibskega morja raje opazovali med skulpturami kot na koralnem grebenu. Za svoje cementne odlitke je deCaires Taylor povedal, da so "presek resnične sodobne mehiške družbe". Projekt je sicer tudi prvi podvig mladega cancúnskega podvodnega muzeja MUSA (Museo Subacuático de Arte).