Izogibanje nosečnosti je staro toliko kot človeštvo in zgodovina kontracepcije je dolga, zanimiva ter polna predsodkov in nenavadnih izumov. Vse to velja tudi za zgodbo kontracepcijske tabletke – njen razvoj in odobritev. Ideja o kontracepcijski tabletki (in vse druge domislice "nadzorovanja rojstev z umetnimi metodami") je bila sprta z doktrinami Katoliške cerkve verjetno še preden se je sploh izoblikovala.

Dolgo omahovanje

Ameriška medicinska sestra in aktivistka Margaret Sanger (njena mati je umrla pri 50, za seboj je imela 18 nosečnosti in Margaret je za materino smrt krivila očeta), ki se je v prvih desetletjih 20. stoletja med delom redno srečevala z žrtvami šarlatansko narejenih splavov, ter filantropinja in feministka Katharine McCormick sta na začetku petdesetih let vplivali na zdravnika Gregoryja Pincusa, da je s sodelavci začel razvijati kontracepcijsko tabletko. Ko je bila tabletka čez nekaj let ustvarjena in preizkušena, je ameriški Urad za hrano in zdravila (FDA) zaradi moralnih in političnih zadržkov omahoval še nekaj let, preden je odobril prodajo oziroma uporabo. Dovoljenje je prišlo junija 1960, prva kontracepcijska tabletka v ZDA, ki jo je 18. avgusta v lekarnah zahtevalo že ogromno žensk, pa se je imenovala enovid. Da bi vsaj malo zmanjšali razburjenje Katoliške cerkve, so snovalci tabletke pustili "teden brez" – sedem dni, ko tabletke ni bilo treba jemati oziroma se je jemal placebo, šibka krvavitev v tistih dneh pa je bila "nepotrebna, a je posnemala menstruacijo".

Tabletke vse varnejše

V šestdesetih letih je kontracepcijska tabletka pohod uspešno začela v Evropi, a vse dežele je niso takoj sprejele odprtih rok – v Španiji je bila dovoljena šele leta 1978. Še strožje so na tabletko gledali Japonci, kjer je zeleno luč dobila leta 1999. S tabletko se je življenje žensk spremenilo – sociologi opozarjajo predvsem na brezskrbnejše uživanje v spolnosti in možnost odločanja, kdaj – če sploh – imeti otroke. A s tabletko so prišli tudi neželeni stranski učinki – med pogosteje omenjenimi in raziskovanimi so bile povečana telesna teža, nekatere vrste raka, tromboza in depresija. Za današnje kontracepcijske tabletke stroka trdi, da so varne in imajo celo pozitivne stranske učinke. Največji strah, povezan s spolnostjo, danes ni več neželena nosečnost, ampak spolno prenosljive bolezni, zato naj bi uporabo tabletke dopolnjeval kondom, opominjajo zdravniki. Na tabletko pa marsikje po svetu še vedno gledajo postrani, vzroki tičijo predvsem v verskih prepričanjih.

Še nekaj zanimivosti o tabletki

• Leta 1967 je bila kontracepcijska tabletka na naslovnici revije Time.
• Tabletko naj bi vsak dan jemalo 120 milijonov žensk po svetu, najbolj priljubljena ostaja v severni in srednji Evropi.
• V Veliki Britaniji tabletko jemlje tretjina žensk, starih med 16 in 49 let, na Japonskem le dober odstotek.
• Tabletka je bila do danes že večkrat uvrščena na različne sezname največjih izumov 20. stoletja ali vseh časov.
• Vatikanski dnevnik Osservatore Romano je o kontracepcijski tabletki že večkrat zapisal, da ni le grožnja človeški morali, ampak tudi biologiji človeka – zaradi "ton hormonov", ki jih pojedo ženske, njihovo izločanje pa moti okolje in slabo vpliva na plodnost moških.
• Britanska modna oblikovalka Mary Quant, ki je v šestdesetih v Londonu na ulice spravila minikrila, je o tabletki izjavila: "Mlade ženske se ne zavedajo, kakšen pekel je bil prej. Nenehen strah. Tabletka je bila resnična revolucija."
• Statistika, sociologi in demografi ugotavljajo, da tabletka ni rešila vprašanja nenačrtovanih nosečnosti in splavov. Podatki o deležu nenačrtovanih nosečnostih in abortusih se sicer od dežele do dežele zdelo razlikujejo. V ZDA naj bi bila skoraj polovica nosečnosti nenačrtovanih, 40 odstotkov teh pa naj bi se končalo z abortusom.