Ste presenečeni, da smo vas izbrali za plac leta?

V bistvu sem. Pričakoval sem, da bomo družabno stičišče in srečevališče postali v dveh, treh letih.

Je konkurenca v Ljubljani velika?

Konkurenca je dobrodošla. Upam, da je bo v prihodnje še več.

Še vedno menite, da je slovensko občinstvo izjemno nepredvidljivo?

Definitivno. Slovensko občinstvo je zadržano, ko pa se razpre, je fantastično. O tem pričajo izvajalci, ki so nastopili pri nas. To je pametno občinstvo, a treba ga je prepričati, da je dogodek tako pomemben in kakovosten, da je treba vstopnice kupovati vnaprej.

Verjetno ste kakšen recept že iznašli ...

Nekatere indikatorje je mogoče spremljati. To pomeni, da se znamo hitro odločati, da se znamo posvetiti tudi sistemu popustov, da znamo najti prave promotorje, tudi medijske, in da seveda zelo veliko delamo za socialna omrežja.

S koncerti podirate meje, kaj pa nekoncertni dogodki?

Tudi ti so zelo dobro obiskani. Govorim o debatah, razstavah, tudi redkih gledaliških ali plesnih dogodkih. Nasploh je obiskanost izjemno dobra v primerjavi s preostalimi, ki pretežno tarnajo. Mi ne tarnamo, smo blazno zadovoljni.

Kateri neglasbeni dogodek v tem letu je vredno izpostaviti?

Posvetilo Živadinova v Katedrali. On je postal naš fan in obratno. Moj osebni fan je že veliko časa in njegov 50-urni informans je bil definitivno presežek.

Ravno ste prenehali zbirati predloge za razstavni prostor Kamera. Je bil odziv dober?

Odziv je bil ogromen. Imamo 24 dobrih predlogov in imeli bomo veliko težavo, katere izbrati, saj imamo nabor za naslednje leto narejen.

Kateri dogodki v naslednjem letu bodo zagotovo odmevnejši?

O teh stvareh nerad govorim. Nekateri so napovedani, v predprodaji je tudi že nekaj koncertov. Ker imamo dobre izkušnje z izvozom naše vsebine na druga prizorišča, bomo seveda šli v organizacijo dveh koncertov v Križankah, drugo pa naj ostane skrivnost. Na nekatere niše bomo še posebno pazili. Stvari so v dogovarjanju in potrjevanju.

Pripravljate kakšne novosti?

Nekatere stvari bomo še izboljšali. Govorim o jakosti in kakovosti zvoka ter prijaznejšem ambientu celotne hiše. Vemo, da je na začetku doživela precej hladnega tuša, ampak to je razumljivo, saj gre za modernistično, tako imenovano sterilno arhitekturo. Mislim, da nam bo to uspelo.

Pojavljajo se očitki, da ima dvorana izjemno dobro ozvočenje za klasično glasbo, ne pa za nekatere druge, popularnejše zvrsti. Kako zvok komentirajo izvajalci?

Večina izvajalcev je bila nad zvokom in akustiko v Šiški navdušena. Ko pridemo do trših zvokov ali zvokovnega rasta navzdol ali pa ko govoriva o jakosti, pa je teh zadev res malce premalo. Govorim o koncertih tipa metalci in tako naprej. Verjetno februarja bo tudi to urejeno. To smo že preizkusili na neki napravi. Za novoletni žur je pokazala, da je jakost zvoka mogoče ojačati še za 10 decibelov.

Ste napravo že kupili?

Za zdaj jo preizkušamo.

In koliko stane?

Težko rečem.

Je bila uvedba popustov dobra poteza?

Dobra. Mislim, da moramo v teh časih kot javna ustanova skrbeti za 'socialno ogrožene'. Da je bila to absolutno prava poteza, nam govori tudi to, kako poidejo vstopnice, ki so v omejenem številu in zgolj v predprodaji. Nekaj težav je nastopilo pri komunikaciji z zunanjimi organizatorji, ker so vezani na določene zgodbe s tujimi agenti. Ampak na koncu so morali razumeti, da je to globalni proces in da se ne šalimo.

Kdo je bil letošnji najzahtevnejši glasbeni gost?

Najzahtevnejši in najzabavnejši hkrati je bil Tricky.

Zakaj?

Ker je bil, kar jaz spoštujem pri umetnikih, nepredvidljiv. Užival je maksimalno in se v tem užitku 'spucal', potem pa na odru ni vedel, kaj bi sam s sabo.

Najbizarnejša zadeva?

Zagotovo to, da je tako lepo uspel prestižen dogodek – posvetilo ob 60-letnici rojstva Igorja Vidmarja.

Delali ste na kulturnem ministrstvu in v času Janševe vlade odstopili. Je zdaj, pod Majdo Širca, stanje kaj boljše?

Ne. Očitno so bila moja pričakovanja previsoka. Politiko kot tistega, ki odloča, razumem kot politiko, ki je tudi operativna in mora vedeti in znati komunicirati s političnim nasprotnikom, predvsem pa s sceno in ljudstvom.

Ali lahko kultura obstaja brez politike?

Nikjer na svetu ne obstaja in nikoli ne bo obstajala. Odvisno je samo, kdo zavzame odločevalski položaj in s kakšno ekipo.