Lara Komar je igralka, ki jo lahko vsak večer spremljate v izjemno priljubljeni slovenski seriji Reka ljubezni. Je pa Lara tudi velika ljubiteljica živali in prav zato smo jo izbrali za ambasadorko našega Festivala za ljubitelje živali.
Lara nas bo obiskala na Festivalu v Novi Gorici, ki bo v nedeljo 27. maja, na Trgu Evrope med 9:30 in 18:30 uro.
Lara nas je povabila v svoj dom v Trstu, ki je skrit nekje med ozkimi ulicami, a hkrati zelo blizu centra priljubljenega italijanskega mesta. V skritem delu stavbe se skriva čudoviti vrt in lepo prostorno stanovanje, za katerega nam je povedala, da ga je v celoti renoviral njen mož Davide. Davide nam je skuhal kavo, postregel s kozarcem vode, mi pa smo se z Laro usedli na vrt in spoznali njenega hudo scrkljanega mačka Gipa.
Igralka, ki ob pripovedovanju o odraščanju z živalmi ne more skriti iskric v očeh, nas je popolnoma prevzela. Poleg tega, da je sproščena, preprosta in nasmejana, je tudi zelo pristna. Počasi smo spili kavo, posneli čudovite fotografije in začeli s pogovorom:
Mačke so me od nekdaj spremljale. Spomnim se, da sva s sestro nekega jutra na postelji našli mačje mladičke, ker je moja mucka Miška skotila ponoči. Predstavljajte si, kakšna je bila postelja, po tem ko je mucka skotila (smeh), a naju s sestro to ni motilo, midve sva bili navdušeni. Imeli smo psička, ko sva bili s sestro malo večji. Sicer pa smo poletja preživljali nad Portorožem na neki kmetiji in tam smo imeli kravice, kozice, kokoške, piščančke … Midve s sestro sva skrbeli, kolikor sva znali, ampak to nama je bilo največje veselje. Ko sem bila majhna, se mi je živalski svet zdel moj svet. Zdelo se mi je normalno, da živiš z živaljo. Se spomnim, kako so bili prijatelji navdušeni, ki doma niso imeli živali, ko so prišli k meni.
Torej ste odraščali z veliko živalicami?
Ja, res je. Imeli smo tudi parček papagajev in se spomnim, da sem nekoč pozabila zapreti kletko. Seveda sta papagaja ušla, a je nekako mama uredila, da smo šli v trgovino z malimi živalmi in so tam imeli dva enaka papagaja. Seveda mi je rekla, da sta ta dva ptička naša in smo ju vzeli domov. (smeh)
Kdo vas je naučil, kako se dela z živalmi, kako se skrbi za njih?
Moj nono je bil tisti, ki mi je pokazal, kako se skrbi za mačke. On je od nekdaj imel mačke, ki jim je dajal ime Gip in zato je tako ime tudi mojemu mačku. On me je naučil, da je prva stvar zjutraj, ki jo moraš narediti, počesati mačko.
Sem imela tudi psa, ampak se mi zdi, da se nekako bolj ujamem z mački. Tudi ko sprašujejo, če bi bila žival, katera bi bila, je moj odgovor vedno mačka. Na nek način je do mucke težje pristopiti, tudi komunikacija je drugačna. Odnos z mačko je drugačen, mogoče malo bolj zanimiv. Psiček te je vedno vesel, te ima rad, pri mačku pa se moraš tudi ti malo potruditi. Je pa moj maček Gip skoraj kot kuža, saj pride, ko ga pokličem, posluša me kot psiček … (smeh) Joj! Zdaj sem se spomnila, ježke sem tudi imela!
Ježke?
Ja! Dvakrat se mi je zgodilo, da smo našli čisto majhne ježke. Dala sem jima ime Trili in Alfred. Spomnim se, kako priden je bil Trili, ko je bil z mano. Z vsemi se je zvil v klobčič, pri meni pa je spal v naročju, med tem ko sem gledala televizijo. Potem pa smo ju, ko sta bila dovolj velika, spustili v gozdiček.
Kako menite, da prisotnost živali vpliva na otroke?
To razumeš šele potem, ko odrasteš. Mislim, da so me živali naučile nežnosti. Z njimi moraš biti nežen, tankočuten. Naučile so me odgovornosti, ker moraš za njih skrbeti. Za otroke je pomembno, da imajo odgovornost. Da nisi sam, ampak da moraš skrbeti za nekoga. Tudi komunikacije se naučiš, ki je drugačna. Ta komunikacija ima drugačen ritem, z njimi se navadiš potrpljenja, čakanja. Naučijo te tudi svobode, zagotovo. Živali ne sodijo, kot ljudje. Živali so.
Si vaša otroka morda želita še kakšno žival?
Ja … Prosita tudi za sestrico, ampak to je malo bolj komplicirano (smeh). Ja, psička sta rekla, da bi imela in konja. Sem rekla, kam bi dali konja?! Sta takoj našla izgovor, da imamo vrt. Sicer pa sem vesela, da imata možnost spoznati tudi živali v naravi, ker poleti hodimo v kamp, ki je bolj na divjem in velikokrat vidimo srnice, zajčke, fazane. Lepo je, da vidijo, kaj je divja žival, ne samo žival, ki jo ima človek ob sebi.
Kaj svetujete našim bralcem, zakaj je priporočljivo imeti doma žival? Sploh tistim, ki imajo otroke?
Ko si z živalmi, ti je lepo, pozabiš na breme. Je pa za otroke bogastvo, ker je neke vrste breme, ker moraš skrbeti za žival. Da ti nežnosti, brezpogojno ljubezen. Žival te nauči ljubiti. To, da imaš doma živalico, ima toliko pozitivnih lastnosti, da pozabiš na vse dvome. Razumem, da nekateri ljudje niso vajeni živali, ampak se človek navadi. Je pa res, da ni vsaka žival primerna za vsak prostor, je treba paziti, da imajo ljudje živali, ki so primerne za njih. Lahko imajo samo ribice.