Ibiza, Zürich, Nizozemska, London, Mostar, vse v enem tednu. Ali kdaj, ko se zbudite, pozabite, kje ste?
Se dogaja. Včasih pozabim, koliko je ura in kje sem, včasih pa mislim, da sem zamudil nastop.

Se zaradi obilice letenja kdaj počutite kot George Clooney v filmu V zraku?
Film mi je zelo všeč, ampak pri meni je popolnoma drugače. George Clooney nikoli ni letel z mačkom.

Ali na nastope, denimo na Ibizo, kdaj vzamete sina?
Sin je star dve leti in pol. Na Ibizi je že bil, a ga nisem vzel s sabo v klube (smeh). Veliko didžejev je očetov. Veliko si jih je reklo, zdaj je dovolj zabave, imejmo otroke; vendar to ne pomeni, da je zabave res konec. Zabava se takrat šele začne.

Menite, da se kdo za delo didžeja odloči tudi zaradi deklet?
Ne samo zaradi deklet. Veliko jih misli, da je lahko postati didžej in slaven ter zaslužiti veliko denarja in imeti množico oboževalcev, a takšni ne bodo preživeli v tem poslu. Jaz to počnem že 20 let in nikoli nisem bil v tem zaradi slave.

Kdaj veste, da imate v rokah hit?
Danes je težko vedeti, ker hitov ne delajo didžeji, ampak predstavniki za odnose z javnostmi in založniške hiše. Če poslušate radio, slišite, koliko slabe glasbe je na lestvicah. Prav sramotno. Mislim, da se je komercialna glasba spremenila v popolno sranje.

Kdo bi rekel, da je sranje tudi house glasba.
Da, lahko bi. Gre za stvar okusa, a kar se tiče mene, ne morem vedeti, ali imam hit ali ne, ker gre vedno za marketing, piar. Poglejte današnji svet. Saj je pomembnejše, koliko prijateljev imaš na Facebooku kot v resničnem življenju. Zunaj je veliko dobrih komadov in albumov, ki pa nikoli ne bodo postali hiti, ker sta bend ali didžej premalo znana, ker je založba premajhna ali kaj drugega.

Kako se promovirate sami? Prisotni ste na kar precej družabnih omrežjih.
Nisem tako dejaven na družabnih omrežjih in ne kupujem prijateljev na Facebooku, je pa pomembno, da si na njih prisoten.

Sedem let ste delali tudi na MTV v Nemčiji. Kaj ste se tam naučili o glasbeni industriji. Kakšno grenko resnico?
Nič ni tako, kot se zdi. O umetnikih kroži veliko laži in tabloidnih zgodb, vendar večina od njih, kar vem tudi iz lastnih izkušenj, ni resničnih.