Kako je prišlo do sodelovanja z Guns N' Roses?
Zgodba je dolga. Dave Grohl iz Foo Fighters je Axlu Rosu, ki je imel zlomljeno nogo, posodil poseben prestol, na katerem je med koncertom sedel na odru, a še vedno izgledal pompozno. Grohl si je namreč prav zaradi podobne izkušnje dal narediti ta prestol. Gunsi so v zahvalo Grohlu želeli podariti unikatno kitaro, izdelano prav zanj, in pripadajoč kitarski pas. Kitaro je tako izdelal priznani mojster Leo Scala, ki je iskal evropskega dizajnerja, ki dela z usnjem. V tem času sem bila v Los Angelesu in po spletu naključij je beseda dala besedo, sodelovanje se je začelo, od prvega sestanka do realizacije pa je minilo pol leta.
Kakšna navodila ste dobili za izdelavo tega pasu?
Nikakršnih. ‘Naredi tako, da bo v kontekstu s kitaro za Dava Grohla.' Zaprla sem se v delavnico in naredila, kar so mi narekovale muze. Leo Scala je bil nad pasom navdušen, ko pa so celotni paket dobili Guns N' Roses, darila niso želeli več predati naprej in so se sprli, kdo bo izdelek obdržal. Tako se je vse skupaj začelo. Za turnejo sem nato v ZDA poslala 3 kitarske pasove in 12 različnih zapestnic. Do zadnjega trenutka nisem verjela, da bomo projekt res realizirali. Zdelo se mi je, da pri tako velikih zvezdah nikoli ne veš.
Kako ste se ob tem počutili?
To je nagrada, veselje in pohvala za leta vloženega truda. Je obliž na rane, ki ostanejo po dolgih letih boja z okolico, ko nihče ne verjame vate in ti vsi prijazno svetujejo, da si nikar ne misli, da boš kdaj kaj prodal, da bo kdo sploh to, kar izdeluješ, kupil. Da nisi zato študiral in da te je škoda. Da se ti je zmešalo. Ja, po vseh letih truda, časa, izobraževanja, garanja, discipline, odpovedovanja je to prikupno dvignjen sredinec ob hudomušnem nasmehu ljudem, ki so želeli na silo spreminjati mojo pot pod krinko dobrohotnosti. In ko dobiš prvo naročilo od zvezd, kot so Guns N' Roses, ti rečejo, da je to naključje in sreča, da se ti je uspelo prisliniti nekako zraven. Prav. Ampak povsem drugo vrednost pa ima, ko od iste zvezde dobiš naročilo drugič. Takrat veš, da te niso izbrali po naključju. Da v pestri svetovni ponudbi kitarskih pasov in ob ljudeh, ki bi za tako velike zvezde najraje izdelali karkoli zastonj, spet poiščejo prav tebe - to je čast. Čast tudi za slovensko rokodelstvo in našo kulturno dediščino, v kateri ima usnjarska obrt zagotovo posebno mesto.
Na kaj ste bili pri izdelavi teh treh novih pasov najbolj pozorni?
Najpomembnejša je funkcionalnost, videz je sekundarnega pomena in se vedno lahko prilagaja. Pri izdelovanju mi veliko pomaga glasbeno zanje, dolga leta na odru in pa prijatelji kitaristi, ki so v zadnjih letih dodobra stestirali vse možne različice kitarskih pasov EvilEve.
Kakšne stranke so Gunsi?
Prav nič ne komplicirajo. Navodila so bila obakrat ista: naredi, kot nas vidiš ti. To je po eni strani težko, po drugi strani pa je to izziv, ki ustvarjalce izvrstno loči na tiste, ki v resnici dizajnirajo in delajo sami od začetne ideje do končne izvedbe nek personaliziran kos, in na tiste, ki po nekih tujih krojih z minimalno spremembo (ali pa še to ne) prodajajo svoje delo kot avtorske izdelke.
S kom od Gunsov ste v stikih?
Trenutno sem največ v stikih z mojstrom Leom Scalo, ki jim pripravlja nove unikatne kitare. Brez njegovih mojstrovin bi bili moji izdelki verjetno drugačni, tako pa vedno vidim, v katero smer bo šel dizajn neke kitare in hitro dobim idejo, kakšen pas bi mu pristajal.
Kakšna je cena takega izdelka?
Osnovni modeli se začnejo pri 160 evrih.
Katere domače zvezde so vaše stranke?
Ker ustvarjam med seboj zelo različne izdelke, moje stranke niso zgolj kitaristi, še manj pa zgolj rokerji. Predvsem gledam na vsakega zelo individualno in temu prilagodim vsak kos. Moje delo zajema tako eleganco kot odštekano in vse vmes. Trenutno ustvarjam celostno podobo za Oriano Girotto, ki jo spremljamo v oddaji Zvezda magazin, zelo ponosna pa sem tudi na popolnoma prenovljeno celostno podobo Perpetuum Jazzile. To je bil pravi izziv: spraviti 40 ljudi, ki so med seboj različni tako vizualno kot karakterno, pri čemer si eni upajo več, drugi pa morda zelo malo, na nek skupni imenovalec, ki bo obenem moderen, šik in odštekan. Odlično je uspelo. Eden zadnjih izdelkov je bil recimo pas za kitaro za ansambel Avsenik, med tistimi, ki že imajo moje kitarske pasove od prej, pa so recimo Tomi Meglič (Siddharta), Rok Lunaček (Flirrt), Jure Golobič (Stray Train), Simon Vadnjal (CoverLover), pa tudi člani manjših, še neuveljavljenih skupin. Zelo rada delam tudi za Katrinas, ki odlično nosijo moje bolj elegantne kose. Sicer pa se med mojimi ‘podporniki’ znajdejo tudi Jerica Zupan, Eva Irgl, Manca Košir, Jana Morelj, Mi2, Dan D, Pia Pustovrh, Eva Cimbola, Salome… Za vsakega z veseljem personaliziram izdelke.
Kateri je sicer vaš najbolj popularen izdelek?
Ni pravil. Imam tako imenovane lifestyle izdelke. Pri meni gre vse od ust do ust: ko enkrat ugotoviš, da so stvari izjemno udobne in cenovno dostopne, stranke rade pridejo nazaj. Videz potem prilagajam posamezni stranki. Če nekaj na nekom ne izgleda prepričljivo in dobro, izdelka ne prodam, raje dam 5 drugih, boljših idej. Tudi zaradi tega se stranke rade vračajo - ker ne gre samo za prodajo zaradi prodaje. Tu je veliko srca.
Bravo, čestitke za uspeh!
Uau...res hudo....