Igralec in komik Goran Hrvaćanin je v podkastu Aideja Klemna Selakovića med drugim spregovoril tudi o svojem otroštvu, ki zaradi očetove bolezni ni bilo najlažje. Spregovoril je o vzorcih, ki jih prenesemo iz primarne družine in povedal, da jih njegov oče nikoli ni pretepal ali pil, kot so to počeli njegovi predniki, se je pa spopadal z depresijo in samomorilnimi mislimi, kar je bilo Goranu v otroških letih seveda težko spremljati. Oče je bil v njegovi mladosti kar devet let nezaposlen in se ukvarjal le s svojimi "demoni", medtem ko si je Goran le želel njegove pozornosti in vodstva. 

Tudi zaradi tega je bil živahen otrok, ki je iskal pozornost, saj si je želel, da bi ga oče videl in slišal. Oče pa ga je zaradi tega še bolj zaznamoval, saj ga je zaradi živahnosti klical "divjak". Gorana je ta oznaka od nekdaj bolela, zato je z očetom pred njegovo smrtjo to tudi razčistil in s tem odložil težak "čustveni nahrbtnik". V podkastu pa je tudi povedal, kako je presegel družinske vzorce in odpustil staršem. Povedal je, da se je "zdravil" preko ustvarjanja komičnih likov in tudi terapije.